OZ 2007/4

258 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 s tem nima problemov. Moč političnega je neznanska. Z lahkoto nas prepriča, da je npr. spor o meji (rdeči črti, ki se sploh ne vidi iz letala, kot je to lepo nekoč napisal Momo Kapor), spor med Slovenci in Hrvati. In potem, ko ustvari lažni problem, hkrati seveda ta politična moč ponudi lažne rešitve, na primer, če oni nam jemljejo morje, pa ne letuj- mo pri njih. Takih in podobnih stvari ne govorijo samo politiki, ampak tudi čisto resni, odrasli ljudje, nekateri celo z akademskimi nazivi. Sami ne bomo nič boljši, če bomo s prstom kazali na druge, da so slabši od nas. (Pomislimo samo na romsko vprašanje pri nas! Država, ki se ji “zgodi” družina Strojan, bi morala biti zelo previdna, ko o sebi govori kot o demokratični in odprti družbi.) Poglejmo, na kakšne težave naletimo, če pridevnik evrop- ski enačimo z EU. Prvo težavo smo že omenili. Se pravi, Slovenija je iz Ne- evrope vstopila v Evropo. Drugo težavo nam povzroči npr. Švica, ki ni članica EU. Ali to pomeni, da ni v Evropi? Tretje. Naš predsednik vlade je sredi novembra v Turčiji svojemu gostitelju sporočil, kako jih podpiramo na njiho- vi poti v EU. Seveda, zakaj pa ne!? Ampak kako naj po- tem definiramo ”evropsko identiteto”? Tudi če poizkušamo z geografsko opredelitvijo, se poja- vijo problemi. Vprašajmo se raje, do kod sega Evropa, in ne, kje se začne. Ali sega do Urala, kot so nas učili v šoli? Potem so nam Rusija, Ukrajina itd. malo moteče. Če pa se obrnemo na vzhod, pa spet naletimo na Turčijo. In spet na težave z “evropsko identiteto”. Evropa se je v svoji zgodovini združevala in razdruževa- la. Enkrat so jo sestavljali imperiji, drugič pa države, ki so nastale na pogorišču teh imperijev. In morda smo da- nes samo na neki ciklični točki združevanja, ki pa ji lahko nekoč sledi drugačno združevanje ali razdruževanje. Mor- da bodo potem tudi pridevniki k identiteti drugačni. Če predvidevamo, da je ta “evropska identiteta” pomemb- na za knjižnice, bi morale knjižnice to na neki način pri- kazati v svojih najpomembnejših dokumentih, pa naj to imenujejo izjave o poslanstvu, vizije ali strateški načrti. Zato sem vzel pod drobnogled eno knjižnico iz Velike Britanije, Francije, Slovenije in Srbije. Izbor je naključen, pa kljub temu značilen. Kot kontrolno skupino knjižnic sem spet naključno izbral knjižnice iz Švedske, Avstrije, Poljske in Bolgarije. 1 V duhu večkulturnosti njihove osnovne izjave navajam v izvirniku. Britanska knjižnica (British Library) Our mission • Helping people advance knowledge to enrich lives. Our vision • We play a leading role in the changing world of re- sarch information. • We exist for everyone who wants to do research – for academic, personal, or commercial purposes. • We promote ready access to the British Library’s collection and expertise through integrated services which are increasingly time and space independent. • We also connect with the collections and expertise of others, and work in partnership to fulfil our users’ needs. Our strategic priorities • Enrich the user’s experience. • Build the digital research environment. • Transform search and navigation. • Grow and manage the national collection. • Develop our people. • Guarantee financial sustainability. Our organisational values • Open consultative organisation. • Empowered, flexible and diverse workforce. • Non-hierarchical, agile decision making. • Staff who feel recognised and valued. • Strong performance management. 2 Nacionalna knjižnica Francije (Bibliothèque nationale de France) Missions Les principales missions de la BnF : • constituer ses collections, • veiller à leur conservation et les communiquer au public, • produire un catalogue de référence, • coopérer avec d’autres établissements au niveau na- tional et international, • participer à des programmes de recherche. 3 NBS (Narodna biblioteka Srbije) Vizija Narodna biblioteka Srbije je prvorazredni informacijski i vrednosni kapital Srbije.