OZ 2007/4

M T 261 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Lahko ugotovimo, da se izmed vseh jezikov, ki obstajajo v sistemu COBISS, le albanski ločuje od vseh drugih je- zikov z enako lingvistično distanco. Drugi južnoslovanski jeziki so si, ne glede na kulturno matrico njihovih nosil- cev, bolj ali manj blizu, odvisno od stopnje razumevanja med njihovimi govorci. Glede na to, da je slovenski jezik na lingvističnem in sociolingvističnem nivoju homogen, bolgarski in makedonski jezik pa sta monocentrična – go- vorjena vsak v svoji državi (ne spuščamo se v polemiko o razmerju med tema jezikoma), ostane zapleteno vprašanje “jezikov”, ki so nastali iz srbohrvaščine. Ni dvoma, da je srbohrvaški standardni jezik v lingvistič- nem smislu en sam jezik, da v sociolingvističnem smislu lahko govorimo o dveh variantah, na sociopsihološki ali psihopolitični ravni pa lahko govorimo o več jezikih. Potemtakem lahko do tega jezika zavzamemo trojno stališče, odvisno od zornega kota, iz katerega opazujemo problem, ali interesa, ki ga želimo realizirati. K dodatni zapletenosti jezikovne situacije na področju nekoč eno- tnega jezika prispeva še to, da nobeden od “jezikov na- slednikov” ni monocentričen, ampak se “govorijo” in omenjajo v vseh štirih sedaj neodvisnih državah. Kreatorji COBISS-a so pristopili k problemu jezikovne poliglosije uravnoteženo. Na prvi ravni se sprejema dej- stvo, da je srbohrvaški jezik v lingvističnem pogledu en jezik (čeprav se tako ne imenuje), pristaja se na socioling- vistično danost dveh variant, poudarja pa se sociopolitični pristop imenovanja več političnih jezikov, doslej treh, perspektivno pa morda štirih. Splet vseh navedenih okoliščin – etnokulturnih, državnih, političnih in jezikovnih, posebej v obdobju nacionalnih afirmacij – ustvarja negotovost, hotene ali nehotene napa- ke, pristranskost, “kreativno” razlaganje preteklosti in po- dobno. A to ni več problem programske opreme, ki nima in tudi ne more imeti “mehanizmov”, ki bi to prepreče- vali, če kreatorji zapisov sami niso dovolj odgovorni (in izobraženi) in se ne zavedajo občutljivosti vseh vprašanj, ki nam jih je vsilila geopolitična in geokulturna danost. Reference [ 1] Ranko Bugarski (2005). Jezik i kultura, Beograd (288 str.). [2] Dejvid Kristal (1987). Kembrička enciklopedija jezika, Beograd: Nolit (474 str.). [3] Vesna Injac – Narodna biblioteka Srbije punopravni partner u pro- jektu “Evropska biblioteka” – Podgorica- Bibliografski vjesnik, III/1–2, 131–137. [4] Brita Voldering (2006). Povezivanje sa korisnicima: Evropa i vi- šejezičnost – Glasnik Narodne biblioteke Srbije, Beograd, 2006/1. Prevedel Franci Pivec.