OZ 2007/4

M T 263 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 medkulturnega dialoga, smernice Calimero in še nekatere poteze EU vodijo in isto smer: kultura – medkulturnost – večkulturnost – dialog – od razlik h koheziji. Kulturna raven in kulturna identiteta je med najpomemb- nejšimi dejavniki sodobne definicije družbe, obenem pa določa pot neke države k splošni evropski razvojni ideji in k doseganju specifičnega evropskega večkulturnega okolja. Knjižnice kot kulturna žarišča in točke kulturne identitete temeljijo na spoštovanju, ohranjanju in podpiranju različ- nosti in dostopnosti za vse. Z uporabo klasičnih in sodo- bnih tehnologij knjižnice zagotavljajo širjenje človeškega znanja, spoznanj, znanosti, umetnosti, fotografij, zgodb, zgodovine pa tudi identitet evropskih narodov in njihovih kultur z lokalne ravni na raven združene Evrope. COBISS.Net na svoj način povezuje sedanje in prihodnje članice EU, njihove različne kulture, jezike, etnije in reli- gije. Skratka: prispeva k nastajanju večkulturne identitete Balkana kot sestavnega dela kulturne identitete Evrope. Oblikovanje posebnih centrov in kotičkov v knjižnicah, na fakultetah in v drugih institucijah ter lokalnih skupnostih po vsej Makedoniji, poimenovanih po fondih in kolekcijah različnih držav, predstavljajo specifičen in tradicionalen način predstavljanja tujih kultur. Najbolj znani so Britanski svet, Nemška čitalnica (v sodelovanju z Institutom Goe- the), švicarski kotiček v Nacionalni in univerzitetni bibli- oteki “Sv. Kliment Ohridski” v Skopju, Francoski centri v Skopju ter v Nacionalni ustanovi in univerzitetni knjižnici “Sv. Kliment Ohridski” v Bitoli, razni občinski centri ter centri v mestnih, lokalnih in fakultetnih knjižnicah. Nave- deni centri, knjižnice in kotički predstavljajo dobro izbrane primere kultur balkanskih držav in drugih evropskih držav in na ta način uveljavljajo kulturno različnost in kulturne identitete članic EU in držav, ki kandidirajo za integracijo v veliko evropsko kulturno družbo. Reference [1] Fridman, Đ. (2000). Kulturata, identitetot i svetskiot proces. Antropologija. Skopje: FF. [2] Koz, L. (2000). Identitetot: kulturen, transkulturen i multikultu- ren. Antropologija. Skopje: FF. [3] Zbornik (2002). Kulturen identitet – razlika vo sebe. Skopje: Templum. [4] Petkovska, A. (2001). Kulturniot identitet kako osnova na kultur- nata politika. Radio i televiziskite programi i kulturniot identitet. Skopje: Sovet za radiofuzija na Republika Makedonija. Iz srbščine prevedel Franci Pivec.