OZ 2007/4

266 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 je prav presenetljivo ugotavljati, s kakšno problematiko se ukvarjajo naši uporabniki, saj velikokrat ni v ničemer povezana z njimi samimi in njihovimi koreninami, am- pak je le posledica njihovega zanimanja in raziskovalne radovednosti. Dobro smo založeni s publikacijami, ki jih manjšine izdajajo same, in s publikacijami, ki jih o njih izdajajo strokovnjaki. Imamo tudi dobro razvito so- delovanje z ustanovami slovenskih manjšin v sosednjih državah in inštitutu sorodnimi ustanovami v Evropi in po svetu, s katerimi si izmenjujemo gradivo, informacije in na občasnih sestankih tudi izkušnje. Pri našem delu so nam računalniške povezave v veliko pomoč in seveda pričakujemo, da bo tovrstne povezanosti in dostopnosti vedno več. Bili smo med prvimi knjižnica- mi, ki so se vključile v COBISS in čeprav smo po številu zaposlenih majhna knjižnica, je naš prispevek v skupno bazo precejšen. Pripravljamo se na digitalizacijo našega gradiva, s čimer se bomo lahko še bolj aktivno vključili v izmenjavo informacij in znanja. Z manjšinskimi ustanova- mi Slovencev v Avstriji in Italiji, kasneje pa, upamo, tudi na Madžarskem in Hrvaškem, pripravljamo skupno bazo MINDOK, ki bo vsebovala elektronske verzije vseh časo- pisnih člankov iz sodelujočih držav, ki se kakor koli nana- šajo na manjšinsko in etnično problematiko, pri čemer bo vsaka ustanova “pokrivala” članke iz svoje države. Poleg tega nameravamo v bazo vključiti tudi nekaj našega sta- rejšega gradiva in manjšinske časopise, kot sta na primer publikacija INV Razprave in gradivo/Treatises and Docu- ments in Vestnik koroških partizanov/Koroški vestnik. Upamo, da nam bo načrtovani projekt uspel in bomo tako lahko naše že doslej uspešno sodelovanje še okrepili. Referenca [1] Janez Stergar (1995). Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. INV, Ljubljana. Rozina Š vent (NUK, Ljubljana): Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije Kontaktni naslov: rozina.svent @ nuk.uni-lj.si V svojem prispevku bi se omejila predvsem na dve po- dročji: 1. Predstavitev zbirke , ki je do leta 2005 delovala kot t. i. “D-fond” ali fond prepovedanega tiska – kar je bilo pred- vsem posledica takrat veljavne zakonodaje (zloglasni 133. člen), ki je prepovedovala hranjenje in širjenje Jugoslaviji sovražnega tiska, kamor je praviloma sodilo vse gradivo, ki ga je izdajala slovenska politična emigracija. Formalno je leta 1990 zbirka postala dostopna vsem uporabnikom – brez omejitve (ob upoštevanju določil, ki veljajo za na- cionalno knjižnico, da se ‘slovenika’ ne izposoja na dom, temveč je gradivo dostopno le za prezenčno rabo v prosto- rih zbirke ali v veliki čitalnici). S tem letom se je tudi zelo povečal obisk (predvsem študentov na različnih stopnjah izobraževanja pa tudi številnih posameznikov, ki jih zani- majo določene teme iz naše polpretekle zgodovine, v zad- njem času pa tudi veliko ljudi, ki iščejo sorodstvene zveze – različni “rodoslovni navdušenci”). Poleg samega gradiva imajo uporabniki na voljo tudi bogat listkovni katalog, v katerem je okrog 20.000 listkov (avtorske značnice – izpisi iz večine periodike, ki stoji v zbirki). Od leta 2002 dalje pa je vse gradivo sproti vneseno tudi v vzajemni katalog, kar izredno olajša nadaljnje iskanje. 2. Predstavitev projekta “Vzpostavitev sistema inven- tarizacije in varovanja knjižnične kulturne dediščine v zamejstvu in izseljenstvu” , ki je bil izveden v okviru CRP “Konkurenčnost Slovenije 2001–2006”. S tem pro- jektom smo želeli ugotoviti “obstoječe stanje izseljenskih knjižnic” (predvsem, v kakšnih pogojih delujejo in kakš- no gradivo hranijo). Na podlagi pridobljenih podatkov (v obliki ankete) bi Narodna in univerzitetna knjižnica oz. bolj konkretno Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije, v prihodnje tudi zastavila svojo večjo aktiv- nost. Naš končni cilj je, da bi se tudi izseljenske knjižnice postopoma vključile v skupno bazo oz. vzajemni katalog (za sedaj je vključena ena sama izseljenska knjižnica, in sicer iz Bariloč v Argentini). S tem bi v večji meri izpo- polnili tudi fond slovenike, ki izhaja po svetu, saj se nam le-ta, zaradi majhnih naklad in razpršenosti po vseh konti- nentih sveta, pogosto izmuzne. Zasnova projekta Projekt, ki je trajal 2 leti (do konca septembra 2005), je bil sestavljen iz več faz: 1. Priprava podatkovne baze izseljenskih/zdomskih in zamejskih knjižnic, ki še niso vključene v vzajemni katalog. 2. Na tako zbrane naslove knjižnic poslati anketne liste in na podlagi le-teh ugotoviti obstoječe stanje knjižnic – obseg fonda, vrste gradiva, ki ga hranijo, odgovorne osebe, prostorska ureditev knjižnice in tipi knjižnic. 3. Analiza zbranih anketnih odgovorov in na podlagi le-teh pripraviti nadaljnjo strategijo medsebojnega so- delovanja – predvsem strokovni nasveti in priporočila vodjem knjižnic. 4. Priprava podatkovne baze rokopisnega in drugega vrednejšega gradiva literarnih in drugih avtorjev, ki so pomembni za slovensko kulturno zgodovino (pred- vsem evidenca osebnih literarnih zapuščin).