OZ 2007/4

268 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Izvleček Prispevek podaja kratek pregled knjižnic s slovenskim gradivom na ozemlju, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska skupnost v Italiji. Kratkemu opisu šolskih, občinskih in društvenih knjižnic sledi opis dejavnosti osrednje knjižnice Slovencev v Italiji – Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Ključne besede knjižnice s slovenskim gradivom, Italija, Narodna in študijska knjižnica Trst (NŠK) Abstract The article gives a short presentation of the libraries with Slovene materials on the territory within which the Slovene community in Italy is historically present. The presentation concerning school, municipal and society libraries is followed by an overview of the activities of the central library of the Slovenes in Italy – the “Narodna in študijska knjižnica” (Slovene National Library of the Studies) in Trieste. Keywords libraries with Slovene materials, Italy, Slovene National Library of the Studies Ksenija Majovski Narodna in {tudijska knjižnica, Trst Kontaktni naslov: bibslo @ spin.it KNJIŽNICE S SLOVENSKIM GRADIVOM V ITALIJI UVOD Stanje v manjšinskem knjižničnem sistemu odseva tudi raz- mere, v katerih živi neka manjšinska skupnost: pomembno je, da je manjšina sploh priznana in če je, v kolikšni meri je prisotna skrb za ohranjanje in razvoj kulture, šolstva, medi- jev, gospodarstva in drugih področij javnega in zasebnega življenja. Prisotnost knjižnic s slovenskim gradivom, ki so namenjene predvsem pripadnikom slovenske skupnosti v Italiji, jasno kaže na stopnjo priznanja in uveljavitve sloven- ščine in Slovencev, ki živijo vzdolž obmejnega italijansko- slovenskega pasu od Trbiža na severu pa do Milj na jugu. SLOVENSKA SKUPNOST V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Slovenska narodnostna skupnost v najvzhodnejši italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini je upravno razdeljena na tri pokrajine: Tržaško, Goriško in Videmsko. Težko je določiti število njenih pripadnikov, po ocenah pa naj bi tu živelo od 80.000 do 100.000 Slovencev.¹ Zgodovinski razvoj tega območja je privedel do razlik v stopnji poznavanja sloven- ščine, v občutku narodnostne pripadnosti, v ekonomskem položaju in tudi v zakonskem priznanju. Slovenci v tržaški in goriški pokrajini so bili že od 19. stoletja dalje priznana narodnostna skupnost in so v večji ali manjši meri uživali tudi zakonsko priznane pravice (z izjemo fašističnega dvaj- setletja in nacistične okupacije), medtem ko je Slovence iz Videmske pokrajine, ki so prišli pod Italijo leta 1861, prvič uradno priznal šele zakon št. 38 iz leta 2001, tako imenovani zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. KNJIŽNICE S SLOVENSKIM GRADIVOM Različni položaj Slovencev glede na pokrajino, kjer živi- jo, je privedel do tega, da so javne in šolske knjižnice s slovenskim gradivom prisotne na Tržaškem in Goriškem, kjer pripadniki manjšine obvladajo tudi knjižno sloven- ščino, na Videmskem pa obstajajo le tri manjše društvene zbirke knjig, ki pa se jih zaradi nepoznavanja knjižne slovenščine poslužujejo le redki posamezniki. Take zbir- ke knjig ima Slovensko kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu, društvo Rozajanski dum v Reziji ter Slovensko kulturno društvo Planika v Ukvah. Tržaški in goriški Slovenci imajo na voljo več knjižnic, ki pa se razlikujejo po svojem statusu in po številčnosti in vsebinski razvejanosti ter bogastvu fondov. Š olske knjižnice Številčno je največ šolskih knjižnic v šolah s slovenskim učnim jezikom, ki so prisotne na Tržaškem in Goriškem,