OZ 2007/4

M T 269 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 in sicer v osnovnih (28), nižjih (zadnji trije razredi osem- letke – 9) in višjih (9) srednjih šolah. Na Videmskem deluje od srede osemdesetih let dvojezični slovensko- italijanski šolski center v Špetru, ki obsega otroški vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo (slednjo od šol. leta 2007/2008). 2 Knjižnice osnovnih šol imajo omejen in večkrat tudi zastarel knjižni fond, bogatejše pa so knjižni- ce srednjih šol. Njihova glavna hiba je predvsem pomanj- kanje strokovnega kada, ker italijanski šolski sistem ne pozna lika šolskega knjižničarja. 3 Učitelji si tako pomaga- jo z obiskom drugih knjižnic s slovenskim gradivom, šolo v Špetru pa od januarja 2008 dalje, torej po ukinitvi meje, enkrat mesečno obišče bibliobus novogoriške knjižnice Franceta Bevka. Ob~inske knjižnice Za ustanovitev knjižnic s slovenskim gradivom so poskr- bele tudi nekatere občine, ki so imele ali še vedno imajo Slovencem naklonjeno upravo. Takih občinskih knjižnic, ki imajo približno enako število slovenskih in italijanskih knjig, ali pa manjši slovenski oddelek, je sedem: štiri so v okolici Trsta (v občinah Milje/Muggia, Dolina/San Dorligo della Valle, Zgonik/Sgonico in Devin - Nabreži- na/Duino-Aurisina) in štiri v okolici Gorice (v občinah Ronke/Ronchi dei Legionari, Doberdob/Doberdo’, So- vodnje ob Soči/Savogna d’Isonzo in Krmin/Cormons). Knjižnice so lepo porazdeljene po ozemlju, pestijo pa jih skromna finančna sredstva, tako da se njihov knjižni fond premalo obnavlja. Odprte so povečini trikrat tedensko po nekaj ur, naloge knjižničarja pa prevečkrat opravljajo občinski uslužbenci brez pogodbe o stalni zaposlitvi, ki imajo včasih le skromno knjižničarsko znanje. Občinske knjižnice na Tržaškem niso povezane med seboj, na Go- riškem pa so vključene v Posoški knjižnični sistem, ki povezuje večje število italijanskih in dvojezičnih knjižnic. V ta sistem je vključena tudi knjižnica občine Devin - Na- brežina, ki spada v tržaško pokrajino.Večina od njih ima programe za avtomatizirano obdelavo gradiva. Leta 2006 je bil izglasovan deželni zakon št. 25, ki naj bi posodobil deželni knjižnični sistem in uredil povezovanje knjižnic v deželno omrežje. Od uresničitve tega zakona je odvisna tudi usoda občinskih knjižnic s slovenskim gradivom. Dru{tvene knjižnice Posebnost knjižničarstva na Tržaškem sta dve knjižnici, za kateri skrbita slovenski kulturni društvi in katerih delo- vanje sloni na prostovoljnem delu društvenih članov. V tržaškem mestnem predelu Škedenj je tamkajšnjim Slo- vencem na voljo knjižnica Slovenskega kulturnega dru- štva Ivan Grbec, v neposredni mestni okolici pa je zelo dejavna knjižnica Pinka Tomažiča in tovarišev, ki jo vzdr- žuje Slovensko kulturno društvo Tabor iz Opčin. Posebno slednja ima bogat knjižni fond, ki je urejen s pomočjo programa Šolska knjižnica, in tudi razvejano dejavnost za širjenje branja med mladimi in starejšimi bralci (otroške urice, predstavitve knjig, predavanja, glasilo). Narodna in {tudijska knjižnica v Trstu V Trstu je takoj po drugi svetovni vojni (uradno 17. julija 1947) nastala Narodna in študijska knjižnica (NŠK), ki je last istoimenskega privatnega društva. Pobudnik za njeno ustanovitev je bil Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst, ki je s tem hotel položiti temelje za osrednjo študijsko knjižnico na Primorskem v obdobju, ko je bila bitka o pripadnosti Trsta in okolice še odprta. Kasnejša razmejitev, ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja in ponoven prihod Italije leta 1954, je spremenila obseg ozemlja, ki naj bi mu služila ta osrednja knjižnica. Politične razmere, v katerih je živela slovenska narodnostna skupnost v Italiji, so se odražale tudi v življenju knjižnice, ki se je vsaj trikrat znašla tik pred ukinitvijo, dokler se niso razmere počasi umirile in proti koncu šestdesetih let je njeno delovanje zaplavalo v mirnejše vode. 4 Pomembna mejnika v njenem obstoju sta bila pridobitev pravice do prejemanja obveznega iz- voda iz Slovenije (leta 1973) in preselitev v nalašč za knjižnico adaptirane prostore v samem mestnem središču (leta 1977) v Ul. S. Francesco 20, kjer se nahaja še danes. Danes ovirata njen razvoj predvsem prostorska stiska in pomanjkanje ureditve gradiva za prosti pristop. Od leta 1989 je redno odprta tudi njena goriška podružnica, ki je s približno 30.000 izvodi največja slovenska knjižnica na tem območju. Kljub temu da je pravno knjižnica zasebna last članov društva NŠK, pa je vedno živela od denarja, ki je do leta 1991 prihajal pretežno iz Jugoslavije, od tega leta dalje pa prejema vsako leto italijanske uzakonjene dotacije. Danes ima preko 140.000 izvodov gradiva pretežno v slovenšči- ni in je osrednja slovenska knjižnica v Italiji. Namenjena je predvsem slovenskemu prebivalstvu, čeprav zbira tudi domoznansko gradivo v italijanščini in jo zaradi tega obišče tudi vedno večje število italijansko govorečih obiskovalcev. To so ljudje, ki ponovno odkrivajo svoje korenine, ki imajo otroke v slovenski šoli ali pa taki, ki se iz študijskih ali drugih razlogov zanimajo za slovenšči- no, Slovence, Slovenijo in krajevna vprašanja. Odprta je petinštirideset ur tedensko; v njej sta dve knjižničarki danes polno zaposleni, ena pa delno. Osebje knjižnice se je strokovno usposabljalo v Sloveniji. NŠK je aprila 1997 postala polnopravna članica COBISS-a, julija 2003 je prešla na računalniško podprto izposojo, septembra 2006 pa je začela uporabljati program COBISS3. V zadnjem letu je njeno delovanje prizadel nov zakon o obveznem izvodu, po katerem prejema samo gradivo, izdano z ja- vnimi sredstvi, izpad pa mora nadomestiti z nakupom, kar je za trenutno število zaposlenih zahtevna naloga.