OZ 2007/4

270 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Prehod v sistem COBISS, avtomatizacija in ureditev spletne strani knjižnice (leta 2002) so veliko prispevali k učinkovitosti in razpoznavnosti knjižnice med pripadni- ki slovenske skupnosti v Italiji, med večinskim prebival- stvom ter med Slovenci iz matične domovine. Okrepilo se je tudi sodelovanje z italijanskimi knjižnicami, predvsem s Tržaškega. Plod tega sodelovanja je tudi vzpostavitev skupnega kataloga imenovanega Illiricus, ki združuje katalog tržaške univerzitetne knjižnice, koprske Knjižni- ce Srečka Vilharja ter NŠK. V zadnjem obdobju je bilo tudi nekaj primerov uspešnega sodelovanja med NŠK in največjo tržaško mestno knjižnico Biblioteca civica. Skupaj smo pripravili razstavo in dvojezičen katalog o ljudskih knjižnicah v Trstu v 19. stoletju ter sodelovali na poletnih prireditvah z razstavo slovenskih knjig in branjem pravljic za najmlajše. Zelo odmevna je bila tudi razstava, posvečena pisatelju Borisu Pahorju ob njegovi 90-letnici, ki smo jo priredili skupaj s tržaško trgovinsko zbornico. Slovenska bibliografija v Italiji Že od svoje ustanovitve je NŠK skrbela za zbiranje, ure- janje in popisovanje domoznanskega gradiva, ki je na- stalo in nastaja na s Slovenci poseljenem ozemlju v Italiji in to v različnih zgodovinskih obdobjih vse do danes. Vse domoznansko gradivo se hrani v vsaj dveh izvodih, od katerih je najmanj eden namenjen arhivu. 5 Domoznanska dejavnost je tudi podlaga za tiskanje slovenske bibliogra- fije v Italiji. Z njo sta se v začetku ukvarjala knjižničarja Antonija Kolerič in Marjan Pertot, ki sta sestavila bibli- ografijo slovenskega tiska v Italiji med obema vojnama ter za obdobje od leta 1945 do 1964 ter jo objavila v treh knjigah. 6 V šestdesetih in v prvi polovici sedemdesetih let je za pripravo bibliografije skrbel Marjan Pertot, ki jo je začel objavljati v letnem zborniku Jadranski koledar, njegovo delo pa sta nadaljevali Magda Pavlič Maver in Ksenija Majovski, ki sta se odločili za posodobitev krite- rijev popisa. Tako je njuna prva Bibliografija Slovencev v Italiji izšla v letnem zborniku Jadranski koledar 1983 in od takrat dalje izhaja neprekinjeno. Bibliografija upoš- teva monografske in serijske publikacije, katerih avtor je Slovenec iz Italije (ne glede na državo, v kateri je enota izšla), ki jih je založila slovenska založba v Italiji ali pa obravnavajo Slovence ali Slovenijo in so prav tako izšle v Italiji. Med monografije so vključeni tudi stenski kole- darji, ki imajo tudi nekaj tiskanega besedila, kartografsko gradivo in glasbeni tiski, ki spadajo sicer med neknjižno gradivo. Upošteva se tudi separatne odtise in gradivo, ki je bilo razmnoženo kot tipkopis oz. računalniški izpis; to so npr. gledališki teksti iger, uprizorjenih v Slovenskem stalnem gledališču ali v ljubiteljskem narečnem Bene- škem gledališču. Vstop v sistem COBISS je zelo olajšal pripravo bibliografije, ki nastaja na podlagi zapisov v lo- kalni bazi. ZAKLJU^EK Knjižnice že po svoji osnovni funkciji prispevajo k bolj- šemu poznavanju raznolike stvarnosti in s tem ustvarjajo priložnosti za odpravljanje predsodkov ter za spoštovanje različnosti. Kjer obstajajo, so knjižnice s slovenskim fondom seveda na razpolago vsem prebivalcem. Vsako sodelovanje med knjižnicami in programi za spodbujanje medkulturnega dialoga oziroma za spoznavanje drugih kultur in jezikov (v našem primeru slovenske skupno- sti) pa zahtevajo ne le trdno politično voljo, ampak tudi kadrovsko in finančno razpoložljivost. Če manjka eden od teh pogojev, se lahko še tako dobra zamisel izjalovi. V prostoru, kjer dejansko obstaja neka latentna ali zgo- dovinsko pogojena konfliktnost med različnimi skupno- stimi, je lahko knjižnica “nevtralni” prostor za srečanje in dialog. Hkrati pa je tudi kraj, v katerem se pripadnik manjšinske skupnosti počuti doma, istočasno pa je pove- zan z duhovnim bogastvom lastnega naroda. Reference [1] Bufon, M. (1992). Prostorska opredeljenost in narodna pripad- nost. Trst: Založništvo tržaškega tiska. [2] Bogatec, N. (2008). Slovensko šolstvo v Italiji. Jadranski koledar 2008, 2–16. [3] Škerlj, N. in O. Tavčar (2006). Slovenske šolske knjižnice v Italiji. Šolska knjižnica, 16 (3–4), 194–200. [4] Majovski, K. (2007). Narodna in študijska knjižnica 1947–2007. Jadranski koledar 2007, 148–157. [5] Majovski, K. (2005). Pregled domoznanske dejavnosti v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Knjižnica, 49 (3), 53–65. [6] Kolerič, A. in M. Pertot (1966). Bibliografija slovenskega tiska v Italiji med dvema vojnama. Trst: Narodna in študijska knjižnica. [7] Kolerič, A. in M. Pertot (1969). Bibliografija slovenskega tiska v Italiji od 1. V. 1945 do 31. XII. 1954. Trst: Narodna in študijska knjižnica. [8] Kolerič, A. in M. Pertot (1970). Bibliografija slovenskega tiska v Italiji od 1. I. 1955 do 31. XII. 1964. Trst: Narodna in študijska knjižnica.