OZ 2007/4

272 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 informacije in podatki o zgodovini, nastanku, knjižnič- nem fondu, dejavnostih in razvoju vsake posamezne avstrijske čitalnice, hkrati pa vse čitalnice tudi povezuje in omogoča med njimi izmenjavo mnenj, informacij in podatkov o tekočem dogajanju. AVSTRIJSKA ^ITALNICA UNIVER- ZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR V FUNCKIJI MEDKULTURNEGA DIALOGA Avstrijska čitalnica je bila v Univerzitetni knjižnici Ma- ribor ustanovljena leta 1990 in 5. oktobra istega leta jo je slovesno odprl takratni avstrijski zunanji minister Alois Mock. Naša Avstrijska čitalnica je tretja najstarejša izmed današnjih dvainpetdesetih. Avstrijska čitalnica v Univerzitetni knjižnici Maribor je posebna zbirka gradiva in je prostorsko in organizacijsko del Univerzitetne knjižnice. Vse gradivo zbirke Avstrij- ske čitalnice je vneseno in za potencialne uporabnike v Sloveniji in v tujini najdljivo po COBISS-u. Glavni vse- binski poudarki zbirke so avstrijska književnost, gradivo s področja literarne in umetnostne zgodovine, literarne teorije, jezikoslovja, domoznanstva, psihologije, umet- nosti in izbor učbenikov ter priročnikov za poučevanje nemščine kot tujega jezika. Monografije iz zbirke Av- strijske čitalnice so postavljene v posebni sobi v prostem pristopu v III. nadstropju knjižnice in tako tvorijo knjiž- nico v knjižnici. Ostalo neknjižno gradivo je vključeno v fond Univerzitetne knjižnice in je natančno označeno kot gradivo Avstrijske čitalnice. Vsako leto nam avstrijsko Ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve nameni približno 2.000 evrov, s katerimi razpolagamo pri na- kupu gradiva, tako da je zbirka vsako leto obsežnejša in danes vsebuje 7.525 enot gradiva. Nabava gradiva poteka koordinirano s profesorji in lektorji na Oddelku za germa- nistiko ter Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru in s profesorji nemščine na drugih fakultetah Univerze v Mariboru, poskušamo pa ustreči tudi željam preostalih uporabnikov. Dejavnost naše Avstrijske čitalnice pa ni zgolj posredova- nje splošnih in knjižničnih informacij ter gradiva, temveč zaradi vedno večjega zanimanja tudi širok izbor najraz- ličnejših prireditev, ki jih pripravljamo z željo, da bi lju- dem čim bolj približali avstrijsko književnost in kulturo ter promovirali sodelovanje med obema državama. V ta namen prirejamo filmske in literarne večere, razstave, posvetovanja, posredujemo informacije o kulturnih pri- reditvah v Avstriji in o možnostih študija na avstrijskih univerzah. Na začetku vsakega študijskega leta pripravi- mo za študente prvega in drugega letnika germanistike in v zadnjih letih tudi za študente drugih študijskih smeri uvajanje za uspešno iskanje in uporabo gradiva ter za čim učinkovitejšo uporabo COBISS-a. V goste smo povabili tudi že veliko znanih avstrijskih književnikov, npr. Barbaro Frischmuth, Vladimirja Ver- tliba, ravno prejšnji teden pa smo skupaj z Goethejevim Institutom, Oddelkom za germanistiko in Oddelkom za prevodoslovje FF Maribor organizirali literarni večer z velikanom nemške književnosti Martinom Walserjem. Odmevna so bila tudi mednarodna posvetovanja, ki smo jih skupaj s Kulturnim forumom Veleposlaništva Repu- blike Avstrije pripravili v zadnjih letih, in sicer Sodelo- vanje slovenskih in avstrijskih knjižnic leta 2004, ob 15. obletnici Avstrijske čitalnice leta 2005 posvetovanje Sodobna nemška in slovenska književnost v Avstriji ter lani Zweigov simpozij . Ker ima naša Avstrijska čitalnica funkcijo povezovalke interesov dveh različnih držav, kultur in jezikov, torej nastopa v funkciji medkulturnega dialoga, potrebuje za svoje uspešno delovanje dobre odnose in sodelovanje z drugimi knjižnicami in institucijami in zato pri nas posebno pozornost posvečamo sodelovanju s kolegi v Sloveniji in zunaj nje. Tako sodelujemo s profesorji na Oddelku za germanistiko in Oddelku za prevodoslovje na Filozofski fakulteti v Mariboru in s profesorji nem- ščine na drugih mariborskih fakultetah. Zelo intenzivno sodelujemo tudi z direktorico Kulturnega foruma pri Veleposlaništvu Republike Avstrije. Prav gotovo ne gre izpustiti izredno plodnega sodelovanja z vodstvom Av- strijskih čitalnic pri avstrijskem Ministrstvu za evropske in mednarodne zadeve, s Centrom za vzhodno in ju- govzhodno Evropo Deželne akademije Spodnje Avstrije in Avstrijskim literarnim združenjem. Zelo uspešno so- delujemo še z Avstrijskim inštitutom, Nemško čitalnico pri Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani ter Goethe- jevim inštitutom. Zelo dobro pa nenazadnje sodelujemo tudi z IZUM-om, ki je leta 2004 v sodelovanju s takrat- nim Avstrijskim institutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo pripravil in izvedel projekt “Katalogizacija gradiva avstrijskih čitalnic na območju jugovzhodne Evrope”. S pomočjo zapisov naše avstrijske čitalnice, ki so jih kopirali iz vzajemnega kataloga, je bilo skoraj vsem Avstrijskim čitalnicam na področju bivše skupne države omogočeno, da so lahko naše zapise kopirale in jih prevzele v svojo lokalno bazo. V okviru tega projek- ta so bile organizirane tudi različne vrste izobraževanja, ki jih je izvajal IZUM in centri COBISS v posameznih državah. Če strnem svoje misli: Avstrijska čitalnica Univerzitetne knjižnice Maribor je začela leta 1990, torej že 14 let pred vstopom Slovenije v EU, uresničevati enega izmed naj- pomembnejših ciljev, ki si jih je EU zadala v letošnjem Evropskem letu medkulturnega dialoga. Še danes ga ures- ničuje in tako kot primer dobre prakse skrbi za ohranjanje in krepitev stikov med različnima kulturama in različnima jezikoma, ki pa ju povezuje skupna kulturnozgodovinska