OZ 2007/4

M T 195 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 ri se združujejo teksture in ideje iz različnih etničnih vpli- vov, kar daje temi te konference prav poseben pomen. Prepričana sem, da postaja COBISS velika zgodba o uspehu, ki prestopa mnoge meje in vsi ste lahko ponosni na to, kar ste skupaj dosegli. Impresivno je videti toliko ljudi, ki so prišli na konferenco razpravljat o širšem in boljšem sodelovanju pri zagotavljanju bibliografskih sto- ritev in organizaciji znanja. Veliko bi bilo treba povedati o medkulturnem dialogu v kontekstu digitalnih aktivnosti v knjižnicah in arhivih. Jaz bom govorila o nekaterih priložnostih, ki jih ponuja inter- net pri povezovanju zgodovine in kulture, in opisala bom nekaj primerov v državi, od koder prihajam. POMEN NESKON^NOSTI Začela bom s citatom enega najslavnejših angleških pesni- kov Williama Blakea izpred 200 let: “Gledati svet v zrnu peska in nebo v divjem cvetu, zadržati neskončnost v dlani tvoje roke in iz ene ure narediti večnost.” (Blake, 1917) Tehnologija nam daje misliti, da morda res lahko zadržimo večnost v naši dlani. Danes si lahko predstavljam dlančnik ali Blackberry, ki za mnoge od nas hrani informacije oz. nas z njimi povezuje. Morda je že na vidiku dan, ko bomo lahko držali vse znanje tega sveta v svoji dlani? Tehnologija omogoča tudi globalizacijo in ta nas nav- daja z vero, da živimo v svetu brez meja med državami, skupnostmi, kulturami in strokami. Odprl se je svet informacij, kjer imajo mnogi ljudje hkraten dostop do istih sporočil. Meje med akademskimi in neakademskimi raziskavami so vse manj jasne. V našem času se vsakdo, ki deska po internetu, ozira za informacijami in teh je na spletu neskončno veliko. POSLEDICE ZA NARODNO IDENTITETO Kako ta novi svet globalne izmenjave informacij vpliva na idejo narodne identitete? Danes ljudje niso več zgolj pri- padniki narodov, ampak se vključujejo v virtualne “prosto- re”, ki se raztezajo na tisoče kilometrov daleč in prestopajo vse državne meje. Zanimivo pa je, da prav globalizacija krepi željo po ohranitvi narodne samobitnosti in iz te potre- be ljudi po samoutemeljitvi se obnavlja pomen prostora in identitete, ki se je začel že izgubljati. Morda prav izgublje- nost v neskončnosti vzpodbuja potrebo po domu? Pravilo- ma prav tisti, ki so zapustili svojo domovino, najbolj vneto brskajo po spletu za informacijami o deželi, iz katere so odšli, in narodna identiteta je posebej močna v skupnostih priseljencev, ki se povezujejo preko interneta. Čeprav se imamo za državljane sveta in brez težav po- tujemo preko neštetih meja – časovnih in prostorskih – bomo še naprej hrepeneli po enkratnem občutju narod- ne identitete, ki nas opredeljuje, kdo sploh smo. VLOGA SPLETA Splet je mesto, kjer se knjižnice, arhivi, galerije in muzeji srečujejo z novim medijem, da bi okrepili svoj vpliv na narodno identiteto. Splet je veliki združevalec, ki po- vezuje ogromne in naraščajoče volumne informacij, kar omogoča tehnologija, ter te informacije ohranja, kar omo- gočajo institucije, kakršna je naša. Tehnologija zagotavlja tudi rešitve za upravljanje s temi informacijami, omogoča njihovo dostopnost, zato knjižni- ce in arhivi intenzivno izrabljajo njen potencial, da lahko izpolnjujejo svoje poslanstvo. Knjižnice in arhivi hranijo različne informacije, ki sooblikujejo narodno identiteto na področjih umetnosti, kulture, glasbe, osebnosti, ku- linarike, zastav, himn, politike, turizma, pogovarjanja, mode, inovacij itd. Splet je sposoben obnoviti zgodovino – ustvariti enovite in holistične obnove dogodkov, ki tvo- rijo narodno zgodovino in imajo simbolno moč. Vse bolj spoznavamo, da znanje ni več nekaj “fiksnega”. Veliko bolj je podobno procesu, ker je spremenljivo, pri- lagodljivo in v nenehnem gibanju. Na ta način znanje od- seva tudi zgodovino samo, ki se razteza daleč v preteklost in obenem kaže pot v prihodnost ter ustvarja kontinuum idej in njihovo stalno pretakanje. To me je spomnilo na nekega drugega bivšega predsednika kanadske vlade, sira Wilfrida Laurierja pred stotimi leti. Ko sta se provinci Saskatchevan in Alberta leta 1905 pridružili konfedera- ciji, je v Edmontonu nagovoril ljudi iz teh krajev, ki so bili večinoma priseljenci: “Povsod vidim upanje. Povsod vidim trdno odločenost, pogum in navdušenje, da se so- očite s težavami in rešite probleme. Ne pričakujemo in nočemo, da bi pozabili deželo, od koder izvirate. Imejte v mislih svojo preteklost, a imejte v mislih tudi svojo pri- hodnost. Mislite na deželo svojih prednikov, a mislite tudi na deželo svojih otrok.” (Laurier, 1905) Laurier je dobro razumel tisti del zgodovine, s katerim se spoprijemamo še danes. Izrekel se je za kontinuiteto kulture, ki so jo prinesli predniki iz svojih prekomorskih tradicij in jo nadgrajujejo pričakovanja njihovih otrok v novem svetu. Razumel je, da zgodovina ni nespremenljiv dokument ali dokončana zgodba, ampak je proces dia- loga med generacijami. Na ta način se svetovi zgodovine, narodne identitete in spleta mešajo v spektakularni si- nergiji. Splet sam, z nenehnimi spremembami in pretoki, z nagnjenjem do razgovora in s svojo spontanostjo, je čudežno zmogljivo orodje za povezovanje preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Knjižnice in arhivi lahko to orodje 21. stoletja izkoristijo na mnoge načine.