OZ 2007/4

COBISS OBVESTILA Proslavo je pospremil s svojim govorom mag. Tomaž Seljak, direktor IZUM-a. Mag. Tomaž Seljak: S skupnim delom do 20-letnice COBISS-a Drage sodelavke in sodelavci! Na proslavi v okviru konference COBISS 2007 smo najavili, da bo sledil še drugi del praznovanja okrogle obletnice, na katerem se bomo zahvalili ljudem, ki so najbolj neposredno in vsak dan po- vezani z razvojem in delovanjem COBISS-a. In tako smo “spet doma”, kot bi rekel Mario Galunič, vendar mi dovolite, da najprej z velikim veseljem v naši sredi pozdravim dr. Sigrid Reinitzer, dol- goletno članico našega Strokovnega sveta inštituta in predsednico Mednarodnega programskega odbora konferenc COBISS, ki nas je počastila s svojo prisotnostjo. Svoj nagovor bom začel z besedami, ki jih je na tem mestu 10. decembra 1997 na proslavi desete obletnice COBISS-a izgovoril takratni državni sekretar za znanost dr. Franci Demšar: “Vlada samostojne Slovenije je hitro dojela dalekosežnost projekta, ki ga je zastavila mlada in prodorna mariborska ekipa informacijskih strokovnjakov, zato obletnico delovanja enega največjih online informacijskih sistemov v državi štejemo za naš skupni uspeh. Je tudi eden od dokazov, da Slovenija vendarle ni obrnjena zgolj nazaj, ampak zelo praktično soustvarja globalno informacij- sko družbo jutrišnjega sveta. Jasno je, da danes praznuje predvsem IZUM /.../ ekipa, ki je dovolj mlada in zagnana, a obenem dovolj izkušena in trmasta, da lahko zastavi in izpelje projekt, ki za- hteva močno vero v prihodnost, vendar tudi popolnoma realne predstave o današnjih pogojih. /.../ Prepričan sem, da je IZUM najboljše zagotovilo, da ob nadaljnji podpori slovenske vlade ne bomo več izgubili koraka s konkurenco, ampak da bomo – nasprotno – komu v Evropi tudi pomagali s svojim znanjem in izkušnjami.” Dr. Demšar je imel še kako prav glede zagnanosti in trme, saj nam je bilo oboje v zadnjih desetih letih zelo potrebno. Zunanji pritiski na IZUM, ki se ni podrejal centralističnim predstavam o knjiž- ničarstvu, so bili izredno grobi. Dan za dnem smo se morali boriti za obstoj in za priznanje našega prispevka pri vzpostavljanju sodobne informacijske infrastrukture raziskovalne, izobraževalne in kulturne sfere v Sloveniji. Naše dosežke so si pripisovali drugi ter se z njimi hvalili doma in na tujem. “COBISS” je bila dolgo časa med knjižničarji tako rekoč prepovedana beseda in pomembni knjižničarski funkcionarji so govorili okoli, da ga je treba opustiti in kupiti nekaj drugega. Hrvati so to celo verjeli in zato že tretjič plačali velike denarje za sisteme, ki še zmeraj ne delujejo. Čeprav si danes v Sloveniji nihče ne zna več predstavljati knjižnice brez COBISS-a, smo šele pred nekaj leti z velikimi napori dosegli, da je COBISS priznan tudi v zakonu o knjižničarstvu. COBISS je postal opazen na svetovnem prizorišču knjižnične informatike, ko je prestopil slo- venske meje in so ga sprejele druge države. To se zdi danes enostaven korak, a naj vas spomnim, da smo le nekaj dni po naši proslavi desete obletnice, decembra leta 1997 pri Županji na splavu prestopili naraslo Savo ter se po “koridorju smrti” prebili do Tuzle, ki je bila nekakšna preizkusna točka naše vrnitve na Balkan. Nikjer ni bilo enostavno in naša mednarodna uveljavitev je poveza- na z velikim tveganjem in vztrajnostjo. Če bi šlo brez tega, mi lahko verjamete, bi nas že zdavnaj izrinila ameriška podjetja, ki so pokupila in zbrisala vse druge evropske hiše na področju knjižnič- ne informatike, med drugim tudi znamenito nizozemsko Pico, s katero smo ob deseti obletnici še zelo prijateljsko sodelovali in nam je poslala čestitko. Ne le širitev, tudi posodobitev COBISS-a je bila strateškega pomena za njegov obstoj. Zato smo v njegovo drugo desetletje vstopili z odločitvijo za razvoj novega programskega okolja COBISS3. Istočasno z nami je na to pot stopila večina največjih podjetij na našem področju in mnogih ni več, ker niso bila dorasla razvojnim izzivom. Naj vas v zvezi s tem spomnim, kaj smo še do nedavnega doživljali pri nas doma: isti ljudje, ki so nas neusmiljeno napadali, zakaj je sploh potreben razvoj COBISS3, so nas istočasno ostro kritizirali, da COBISS3 zamuja. Pa naj razume, kdor more?