OZ 2008/1

M 7 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 Izvleček Leta 2005 je Hirsch razvil zdaj že povsod znan in uporabljen h-indeks – do sedaj najkrajši kvantita- tivni kazalnik kumulativnega vpliva in relevance rezultatov znanstvenega dela posameznega razis- kovalca, raziskovalne skupine ali institucije (univerze, inštituti, revije itd.). Avtor pregleda rezultate izbranih proučevanj možnosti širše uporabe tega kazalnika. Poudarja uporabo Hirschevega m-ka- zalnika, ki je bil do sedaj spregledan v strokovni literaturi, za napovedovanje znanstvene kariere. Ključne besede Hirschev h-indeks, Hirschev m-kazalnik, napovedovanje znanstvene kariere Abstract In 2005, Hirsch developed the today commonly known and widely used h-index, the shortest quan- titative indicator of the cumulative influence and relevance of the academic work of an individual researcher, a research group or an institution (university, institute, journal, etc.). The author reviews the results of selected studies on the options of a wider use of this indicator. The author emphasises the use of Hirsch’s m-index for predicting an academic career, which has been overlooked in scien- tific literature so far. Keywords Hirsch’s h-index, Hirsch’s m-index, prediction of an academic career Vpliv in relevanca rezultatov raziskovalnega dela No- belovih nagrajencev sta očitna in nesporna. 1 Vendar je že dalj časa odprto vprašanje, kako oceniti vpliv in rele- vanco rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela večine raziskovalcev. Finančna sredstva za znanstveno dejavnost niso namreč nikjer neomejena in viri financiranja in ak- terji znanstvene politike potrebujejo kvantitativne, čim bolj enostavne kazalnike za evalvacijo vpliva rezultatov raziskovalnega dela in primerjavo pri odločanju o finan- ciranju novih projektov, izboru novincev, napredovanju, dodeljevanju štipendij itd. Spremljanje vrednosti raziskav je tako postalo vroče “blago” na raziskovalnem tržišču (Manafy, 2007). Leta 2005 je Hirsch (2005) razvil zdaj že povsod znan in uporabljen h -indeks – do sedaj najkrajši kvantitativni kazalnik kumulativnega vpliva in relevance rezultatov znanstvenega dela posameznega raziskovalca, ki sestoji iz ene same številke. H -indeks kot scientometrični kazalnik enotne najvišje številke člankov, ki so prejeli h ali več citatov, združuje število člankov ter kakovost in vidnost citatov. HIRSCHEV H- IN M- KAZALNIK ZA NAPOVED ZNANSTVENE KARIERE Tvrtko-Matija Šercar Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: tvrtko.sercar @ izum.si Idejo h -indeksa je že 35 let prej, preden ga je predložil Hirsch, uporabil geofizik Harold Jeffreys (Edwards, 2005) za svoje kolesarjenje. Njegov “ h -indeks” je bilo število dni, ko je na kolesu prevozil h ali več milj. O Hirschevem h -indeksu sta v Sloveniji prva poročala Zupan (2006) in Žaucer (2006) na svojih spletnih straneh. Akterji znanstvene politike so bili navdušeni nad enosta- vnostjo h -indeksa. Strokovna javnost na področju scien- tometrije je Hirschev indeks tudi plebiscitarno sprejela in dala v preverjanje in proučevanje glede možnosti širše uporabe. Strokovnjakov, ki so o tem indeksu izrazili dvom, je bilo zelo malo. Rousseau (2005) je ugotovil, da na h -indeks poleg citat- nega okna vpliva tudi število objavljenih člankov. Razvil je relativni h -indeks, ki je količnik med h -indeksom in številom objavljenih člankov. Braun, Glänzel in Schubert (2005) so h -indeks uporabili pri vrednotenju revij in v tem primeru bi bil h -indeks dodatek k faktorju vpliva (IF).