OZ 2008/1

8 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 Egghe in Rousseau (2006) sta razširila definicijo h -in- deksa na splošni okvir procesov proizvodnje informacij, kjer viri, npr. članki, “proizvajajo” enote, kot so citati. Pokazala sta, da ima vsak sistem, v katerem velja Lotkov zakon, svoj h -indeks. Batista s sodelavci (2006) je pokazal, da je h -indeks od- visen od znanstvenega področja. Kelly in Jennions (2006) sta opozorila, da je h -indeks tudi časovno odvisen, kar pomeni, da obstaja večja možnost za višji h -indeks, če je raziskovalec aktiven in objavlja dalj časa (gl. tudi Bar-Ilan, 2008). Tega se je zavedal tudi Hirsch in je zaradi tega vpeljal m -kazalnik. Egghe (2007a) je tudi ugotovil časovno odvisnost h -in- deksa, vendar ni napotil na članek Kellyja in Jennionsa (2006), ki je bil objavljen že prej. Egghe (2007b) je primerjal h -indeks in g -indeks na pri- meru produktivnosti in citiranosti Smalla in sebe in ugotovil, da so razlike med njimi bolj razvidne iz upo- rabe g -indeksa h -indeksa. Smallov h -indeks je bil 18, Egghejev pa 13; g -indeks za Smalla je bil 39, za Egghea 19. Signifikantnost razlik je preveril s Pearsonovim ko- eficientom korelacije, ki ni bil visok, je bil pa statistično pomemben, tj. 0,74. Van Raan (2006) je mnenja, da je v znanosti delo v raziskovalni skupini pomembnejše od individualnega dela znanstvenika, še zlasti v naravoslovju. Ker podatki za raziskovalno skupino niso neposredno dostopni v bazah podatkov, kot to velja za individualne avtorje in revije, je treba posebej izračunati h -indeks in standardne bibliometrične kazalnike 2 ter statistične korelacije med njimi in rezultati presoj recenzentov. Večina raziskoval- cev daje prednost recenzijam znanstvenega dela, saj so mnenja, da citatni kazalniki preveč poenostavljajo pro- blem evalvacije raziskovalne uspešnosti. Pri izračunih h -indeksa in standardnih bibliografskih kazalnikov se ne upoštevajo poročila, knjige in poglavja v knjigah. Po van Raanu označuje h -indeks “surovo moč citatov”. H -indeks omogoča manipulacijo z medsebojnim citiranjem razis- kovalcev znotraj skupin s citiranjem člankov, objavljenih v revijah z nizkim faktorjem vpliva, s čimer raziskovalci lahko “umetno” zvišajo svoje h -indekse. Z uporabo stan- dardnih bibliografskih kazalnikov lahko to manipulacijo takoj ugotovimo. Prav tako po van Raanu ni modro iz- rabljati samo enega merila za evalvacijo uspešnosti indi- vidualnih raziskovalcev ali skupin. Za merjenje različnih vidikov uspešnosti je potrebna konsistentna uporaba več kazalnikov, saj je nevarno krepiti naklonjenost znanstve- nih birokratov in politikov, da znanstveno uspešnost po možnosti izrazijo na čim enostavnejši način le z eno šte- vilko, kot je npr. h -indeks. Korelacija (koeficient korelacije r = 0,2161) med h -indek- som in kronskim kazalnikom CPP/FCSm, ki jo je izraču- nal, je bila, kot je videti, zelo majhna. Na tržišču kazalnikov citiranja so bile reakcije različne. Scopus je v bazo vključil h -indeks zato, ker je v tem hipu najbolj objektivno merilo na raziskovalnem tržišču, in ker pričakuje, da bo z vključevanjem h -indeksa povečal zanesljivost, verodostojnost in kakovost spremljanja citi- ranja (Manafy, 2007). Google uporablja, kot vemo, PageRank za rangiranje spletnih strani po številu obiskov. Z ambicijo, da obdrži avtoriteto v rangiranju revij, je CJR (Martin, 2007) sprožil razvoj novih funkcij z uporabo kompleksnih algoritmov za razlikovanje virov glede ka- kovosti in pomembnosti. Gre za dva kazalnika: Journal Influence Index in Paper Influence Index , ki se potem pri- merjata z razvrstitvijo, izpeljano iz ekspertnih mnenj. V Veliki Britaniji uporabljajo sistem ocenjevanja razisko- valcev RAE (UK Research Assessment Exercise), v ka- terem je bilo do leta 2008 prepovedano uporabljati faktor vpliva revij, v katerih so objavljeni članki raziskovalcev. Pozornost zasluži tudi Hirschev m -kazalnik, ki je v stro- kovni literaturi sploh spregledan. 3 Za znanstvenike, ki enakomerno objavljajo članke podobne kakovosti v teku svoje kariere, velja, da je “ h približno m ”. Kazalnik m zelo variira pri različnih znanstvenikih in predstavlja koristno merilo za primerjavo znanstvenikov različne starosti ali starešinstva (angl. seniority ). m = h/n pri čemer pomeni n leta znanstvene aktivnosti, npr. 10, 20, 30, 40 ali 50 let znanstvene kariere. Če je m = 1, naj bi bil h = 10 pri n = 10. Če je m = 2, naj bi bil h = 40 pri n = 20. Na osnovi tega je Hirsch sklepal: • vrednost m približno 1, tj. h = 20 in n = 20 let znan- stvene aktivnosti, označuje uspešnega znanstvenika; • vrednost m približno 2, tj. h = 40 in n = 20 let znan- stvene aktivnosti, označuje izjemnega znanstvenika, ki dela verjetno na eni najboljših univerz ali v po- membnem raziskovalnem laboratoriju; • vrednost m približno 3 ali več, tj. h = 60 in n = 20 let ali h = 90 in n = 30 let znanstvene aktivnosti, označu- je zares izjemne znanstvenike.