OZ 2008/1

M T 9 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 M -kazalnik ni več uporaben, če znanstvenik ni ohranil svoje aktivnosti v objavljanju rezultatov raziskovalnega dela, h -indeks pa ostaja uporaben kot merilo kumulativ- nega dosežka, ki lahko še naprej raste tudi v primeru, da je znanstvenik za zmeraj nehal objavljati. Hirsch je na osnovi tipičnih vrednosti za h in m tudi pred- lagal naslednjo orientacijsko lestvico za univerzitetne profesorje s področja fizike: • h približno 10–12 je lahko tipična vrednost za napre- dovanje v izrednega profesorja, • h približno 18 je vrednost za napredovanje v rednega profesorja, • h približno 15–20 je lahko tipična vrednost za člane Ameriškega društva za fiziko, • h približno 45 in več je vrednost za člane ameriške Nacionalne akademije znanosti. Kot so ugotovili Batista in sodelavci (2006), je h -indeks odvisen od znanstvenega področja. Cronin in Meho (2006) sta izračunala, da sta najvišja h -indeksa na področju informacijske znanosti dosegla Belkin ( h = 20) in Saračević ( h = 19). 4 Vodilni znanstve- niki s področja fizike pa imajo celo 4-krat večji h -indeks. Ugotovila sta tudi, da je vrednost h -indeksa odvisna še od baze podatkov, ki se uporablja za izračun. Izračuni po Dialogu kažejo, da ima Belkin h- indeks 20 in Saračević 19, po Wosu pa ima Belkin h- indeks 17 in Saračević 13! Reference [1] Bar-Ilan, J. (2008). Informetrics at the beginning of the 21st century – A review. Journal of Informetrics 2, 1–52. [2] Batista, P. D., M. G. Campiteli, O. Kinouchi in A. S. Martinez (2006). Is it possible to compare researchers with different scien- tific interests? Scientometrics 68, 1, 179–189. [3] Braun, T., W. Glänzel in A. Schubert (2005). A Hirsch-type index for Journals. The Scientists 19, 22. [4] Cronin, B. in L. Meho (2006). Using the h -indeks to Rank Influ- ential Information Scientists. JASIST 57, 9, 1275–1278. [5] Edwards, A. W. F. (2005). System to rank scientists was pedalled by Jeffreys. Nature 437, 951. [6] Egghe, L. (2007a). An improvement of the H -Index: the G -Index. (19. 2. 2007) [7] Egghe, L. (2007b). Dynamic h -Index: The Hirsch Index in Funk- ction of Time. JASIST 58, 3, 452–454. [8] Egghe, L. in Rousseau, R. (2006). An informetric model for the Hirsch-index. Scientometrics 69, 1, 121–129. [9] Hirsch, J. E. (2005). An index to quantify an individual´s scienti- fic output. http://arxiv.org/abs/physics/0508025 (19. 2. 2007). [10] Kelly, C. D. and Jennions, M. D. (2006). The h index and career assessment by numbers. TRENDS in Ecology and Evolution 21, 4, 167–170. [11] Manafy, M. (2007). Scopus Harness the h -Index to Increase the Quality and Reliability of Citation Tracking. EContent 30, 3, 10–11. [12] Martin, M. (2007). Keeping Score: CJR Presents a New Paradigm for Rating Journals. EContent 30, 3, 14. [13] Rousseau, R. (2005). A case study: evolution of JASIS´ Hirsch index. ScienceFocus. [14] UK Research Assessment Exercise. Dosegljivo na: http://www. rae.ac.uk/pubs (19. 2. 2007). [15] Van Raan, A. F. J. (2005). Measurement of Central Aspects of Scientific Research: Performance, Interdisciplinarity, Structure. Measurement 3, 1, 1–19. [16] Van Raan, A. F. J. (2006). Comparison of the Hirsch-Index with standard bibliometric indicators and with peer judgement for 147 chemistry research groups. Scientometrics 67, 3, 491–502. Opombe 1 Nobelovo nagrado dodeljujejo za medicino, fiziko, kemijo, biolo- gijo, ekonomijo in mir. 2 Leidenska skupina scientometrikov na čelu z van Raanom je ra- zvila deset standardnih kazalnikov. Eden izmed teh je CPP/FCSm ali kronski kazalnik (angl. crown ). Več o standardnih kazalnikih gl. van Raan (2006). 3 Žaucer (2006) ga je na kratko predstavil. 4 Tefko Saračević je bil prijatelj IZUM-a od njegove ustanovitve leta 1990 ter aktivni udeleženec več konferenc, srečanj in sestan- kov, ki jih je organiziral IZUM zadnjih 20 let.