OZ 2008/1

M 11 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 V Bolgarski nacionalni knjižnici veliko pozornosti po- svečamo najstarejšim, redkim in najvrednejšim fondom. Želimo jih dati na vpogled kar najširši javnosti tako v Bolgariji kot zunaj njenih meja. V prihodnosti glede tega veliko pričakujemo tudi od sistema COBISS. Načeloma bi v knjižnicah morali delati predvsem ljudje s knjižničarsko izobrazbo. Kot v šoli profesor književno- sti ni obenem tudi knjižničar, čeprav nenehno govori o knjigah, tako tudi v knjižnici ne potrebujemo filologov ali biologov za rokovanje s filološkimi ali biološkimi knjiga- mi. Opozarjam, da ni treba podcenjevati knjižničarskega poklica in da lahko od njega zahtevamo in dobimo še pre- cej več kot doslej. V naši knjižnici se zadnja leta opazno zbližujejo knjižničarji s specialno knjižničarsko izobrazbo in knjižničarji z drugo strokovno izobrazbo, ki jih zapo- slujemo v Rokopisno-dokumentacijskem centru. Nekoč pa je bilo res videti, kot da so iz različnih “gubernij”. OZ : Vaše izkušnje pa niso povezane le z rokopisi in starim tiskom. Nekje ste zapisali, da si ne predstavljate branja brez knjige v roki. Po drugi strani pa kot direktorica Bolgarske nacionalne knjižnice napovedujete, da boste naredili največji digitalni center na Balkanu. Ali ni slednje v nasprotju s sintagmo “s knjigo v roki” in ali ni vaše prepričanje, “da bodo tudi mladi ljudje še vedno brali in bo knjiga še dolgo živela”, v nasprotju z “elektronsko knjigo”? Hristova : Res imam veliko ambicijo, da bi bil naš digi- talni center najboljši na Balkanu in vneto si prizadevam za ta cilj. Sem pa prepričana, da tudi najboljša kopija ne more nadomestiti, kaj šele preseči originala. Ko prvič razgrneš stari rokopis, te objame njegov duh in prosiš ga, naj ti razkrije svoje skrivnosti. To je čudežno doživetje, ki ga ne more ponuditi noben računalnik. Le posvečeni ga poznajo. Kar se tiče knjig, sem prepričana, da bodo obstale, ker bodo vedno obstajali ljudje, ki bodo brali iz užitka. In kakšno zadovoljstvo imaš, če greš v posteljo s prenosnim računalnikom? Čisto nekaj drugega je, ko se s knjigo usedeš na teraso in nasloniš noge na taburet. Nove tehno- logije so namenjene preiskovanju informacij, o čemer pa pravi znani srbski humorist: “Zelo malo vemo, ker smo preveč informirani!” OZ : Mnoge vaše raziskave in objave v mednarodnih ba- zah so razvrščene v balkanske študije, ki vzbujajo v svetu vse večje zanimanje. Lahko na kratko orišete to znanstve- no področje in kako je Bolgarija zastopana v njem? Hristova : Predmet balkanistike ali balkanskih študij, o katerih sprašujete, je proučevanje zgodovine in kulture dežel, ki se nahajajo na Balkanskem polotoku. Gre za kompleksno proučevanje regije, ki vodi do zelo bogatih in zanimivih izsledkov. Ti niso pomembni le za znanost, ampak za vse ljudi, ki živimo na Balkanu v tem zaplete- nem obdobju. Menim, da bi bilo dobro spodbuditi in iz- peljati skupne balkanske projekte z mešanimi raziskoval- nimi skupinami. To velja tudi za področje knjižničarstva in pisne kulturne dediščine, s čimer bi lahko tudi podprli najnaprednejše politične težnje v tem prostoru. Moja želja je, da bi Bolgarija postala vodilna sila glede proučevanja rokopisno-dokumentacijske dediščine na Balkanu. OZ : Bolgarska nacionalna knjižnica ima gotovo bogato zbirko starih dokumentov. Bi lahko na kratko predstavili največje zaklade med njimi? Hristova : Bolgarska nacionalna knjižnica hrani mnoge “skrivne zaklade”, o katerih bi lahko ogromno povedala, saj ima vsak tak “zaklad” svojo neponovljivo zgodovino. Naj omenim “armensko prevod biblije” iz leta 992, ki je eden najstarejših dokumentov v naši zbirki. Imamo dva grška evangelija iz 10. stoletja. “Eninski apostol” je na- stal v 11. stoletju. “Argirojev triod” je iz 12. stoletja in vsebuje tako besedila v cirilici kot v glagolici. “Dobrej- ševo evangelje” je iz 13. stoletja in v njem najdemo prvi avtoportret književnika v bolgarski pisni tradiciji. “Bori- lovjev sinodik” iz 14. stoletja vsebuje številna pomembna besedila o bolgarski cerkveni zgodovini in bolgarski sred- njeveški glasbi. Tu je še Ilustrirana Aleksandrija iz 15. stoletja in še mnogo, mnogo drugih starih dokumentov. Pri tiskanih knjigah moram ob “Abagaru” iz leta 1651, ki ga je v Rimu natisnil bolgarski katolik Filip Stanislavov in ob izdajah Čustendilca Jakova Kraikova iz 16. stoletja, omeniti vsaj še izvirno izdajo “Prerokovanja” Michela du Nostradamusa in “Kabalo” Agrippa von Nettesheima. Mnogo dragocenih primerkov vsebuje naša orientalska zbirka, kjer so shranjeni dokumenti v arabskem, perzij- skem in turškem jeziku. Vse te naše zbirke so v pravem pomenu podoba balkan- ske preteklosti in v tem je njihova največja vrednost. OZ : Kaj zanimivega bi našli v zbirkah vaše knjižnice, če bi iskali po ključnih besedah “Slovenija”, “slovenski jezik” ipd.? Bi se pokazala kakšna stičišča med bolgarsko in slovensko kulturo? Hristova : Zdi se mi, da v naši knjižnici ni tako malo dokumentov o Sloveniji, po drugi strani pa sem prepri- čana, da jih ni dovolj. Sedaj, ko postajamo resni partnerji slovenskega IZUM-a, bi želeli veliko več vedeti o vaši deželi. Slovenija nam je v političnem pogledu za zgled in v zadnjih šestih ali sedmih mesecih je v naših časopisih ogromno člankov o evropski poti Slovenije in o njeni pomembni vlogi pri umirjanju stališč okoli Kosova. Glo-