OZ 2008/1

12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 bok vtis je v naši javnosti zapustil intervju z vašim pred- sednikom republike Danilom Türkom, v katerem je med drugim poudaril, da si morajo Slovenci “skupaj z Bolgari prizadevati za uveljavitev slovanske kulture”. Kar ne- kaj številk bolgarske revije “Evropa” je bilo posvečenih Sloveniji in v njih je predstavljena kot nekakšen “trinajsti ljubljenec Evropske unije” (po izjemno popularnem bol- garskem filmu o priljubljenem nogometašu s številko 13 na dresu). Danes že kar nekaj vemo o uspešni gospodar- ski politiki vaše države, o vaših najvidnejši intelektualcih, o dobitnikih različnih prestižnih nagrad. Seveda poznamo vaše velike osebnosti, kot so France Prešeren, Jurij Vega, Jožef Stefan, Ivana Kobilica in drugi. Ugotovila sem tudi, kaj pomeni ime vaše prestolnice, v katero se res zaljubiš na prvi pogled. V bolgarščino je bilo doslej prevedenih komaj kakšnih 35 slovenskih avtorjev, med katerimi pa so že Drago Jančar, dobitnik Herderjeve nagrade, pa Aleš Šteger; od starejših pa Ivan Cankar, France Bevk in drugi. Posebno mesto v srcih Bolgarov pa pripada Antonu To- miju Bezenšku (1854–1915), ki je utemeljil bolgarsko stenografijo. Dovolila si bom citirati kratko misel iz nekega njegovega pisma: “Zelo sem počaščen, ker mi je bila zaupana naloga, da posejem prvo zrno stenografske znanosti v lepi in dragi Bolgariji”. In ni ostal le pri tem, ampak je bil med prvimi, ki so v Bolgariji uvedli moder- ne metode učenja tujih jezikov. Prispeval je tudi enega prvih prevodov našega nacionalnega poeta Ivana Vazova. Prevedel je vrsto knjig iz francoščine v bolgarščino. Za- radi vsega tega v Bolgariji hranimo vse, kar je ostalo za njim in skrbimo tudi za mogočni hrast, ki ga je še sam po- sadil, in si želimo, da bi se naše mlade generacije večno spominjale tega velikega Slovenca. OZ : Pred nekaj leti ste vodili pomembno mednarodno konferenco o ženskah in knjižnicah. To je zanesljivo zelo izzivalna tema. Kaj so ugotovili udeleženci omenjene konference? Mimogrede: koliko direktoric nacionalnih knjižnic srečujete po svetu? Hristova : Na srečo ali nesrečo je knjižničarski poklic v Bolgariji, a ne samo pri nas, zelo feminiziran. Pred desetletji je bilo za knjižničarja dovolj, da je znal brati in pisati. Veliko stvari je odvračalo od dolgočasnega, slabo plačanega in neuglednega poklica. Vse je govorilo, da je to posel, ustvarjen za ženske. V literaturi, filmih in sicer so prikazovali knjižničarke kot zamorjene, starinsko ob- lečene samske ženske, ki se nenehno jezijo nad bralci, ker ne znajo uporabljati knjižnice, vedno napišejo napačne signature knjig in delajo zmedo na knjižnih policah. Končno je dozorel čas, da takšno podobo knjižničark spremenimo in dokažemo, da je knjižnica mesto delovan- ja ustvarjalnih in dinamičnih osebnosti, ne pa nesposob- nežev, ki čakajoč na upokojitev zahtevajo v knjižnici le mir in tišino. Na omenjeni konferenci je dr. Radka Koleva, direktorica druge največje bolgarske knjižnice, predstavila zanimiv referat z naslovom “Knjižničarke – ženske, direktorji knjižnic – moški”. Poznam seveda vse direktorje evrop- skih nacionalnih knjižnic in med njimi je, z menoj vred, devet žensk, kar je resnično manjšina. Toda predsednica Sveta evropskih nacionalnih knjižnic je ženska – prof. dr. Elisabeth Niggemann – in morda se s tem stvari malo uravnotežijo. OZ : Kaj neki v knjižnici vas je navedlo, da se zanimate za žanr kriminalke? Vemo, da ste v žiriji bolgarskega nateča- ja za najboljše kriminalne zgodbe. Hristova : Nisem le v žiriji, sem tudi predsednica žirije in pravzaprav ustanoviteljica te nagrade. Predpisali smo že mnoge teme in med njimi je bila tudi “Umor v knjižnici”. Prejeli smo veliko število zelo zanimivih stvaritev, ki so izšle že v kar nekaj knjižnih zbirkah. Zelo rada imam ta žanr, pri katerem na koncu resnica vedno pride na dan in zmaga dobro, za razliko od realnega življenja, ki nam redko da takšno veselje. OZ : Kako se je bolgarsko knjižničarstvo razvijalo kot stroka? Kje je mogoče študirati knjižničarstvo (in infor- macijske znanosti)? Katere so glavne raziskovalne insti- tucije za to področje? Katera so ključna imena bolgarske- ga knjižničarstva v preteklosti in danes? Hristova : Glavno središče za razvoj bolgarske knjižničar- ske stroke je nedvomno Bolgarska nacionalna knjižnica, kjer delujemo predvsem v naslednjih treh osnovnih sme- reh: • knjigoznanstvo, arhivistika, paleografija, restavriranje in konzervacija knjižničnih fondov; • bibliografije; • bibliotekarstvo. V naši knjižnici delujejo mnogi najboljši eksperti, ki so obenem praktiki in izvajalci najzahtevnejših projektov na knjižničarskem področju. V naše sekcije so vključeni tudi raziskovalci iz drugih knjižnic po Bolgariji, ki doma nimajo potrebne raziskovalne infrastrukture. Odlični strokovnjaki delujejo in poučujejo na katedri “Knjižnično-informacijske znanosti in kulturna politika” na Filozofski fakulteti sofijske univerze “Sv. Kliment Ohridski”. To je katedra z dolgo tradicijo in odlično pre- davateljsko zasedbo.