OZ 2008/1

16 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 nega elektronskega arhiva e-Arhivar , ki je skladen z novo slovensko zakonodajo ter mednarodnimi standardi in priporočili. V predavanju z naslovom e-Arhivar in e-arhiviranje je poudaril vključevanje e-Arhivarja v obstoječi informacijski sistem podjetja, elektronski podpis in časovni žig. • Milka Rychly, Dušan Rot in Simon Vaupotič so v predavanju e-arhivar: Primeri iz prakse prikazali so praktičen primer integracije elektronskega arhiva v informacijski sistem organizacije in učinkovite upora- be za e-Račune . PANEL 4: E-ARHIVI (moderator Miroslav Novak) • Miroslav Novak je predstavil primerjavo med pojmo- ma arhiviranje in dolgoročna hramba. V predavanju z naslovom Od “dolgoročne hrambe” k “arhiviranju” digitalnih dokumentov je poudaril neustrezno rabo teh pojmov v sredstvih javnega obveščanja, še posebej pa v svetovnem spletu. Tezo je utemeljil s pomočjo mo- delov odnosov med ustvarjalci in skrbniki dokumenta- cije ter pristojnimi arhivskimi ustanovami. • Mitja Dečman je predstavil rezultate empirične raz- iskave slovenskega zasebnega sektorja (za leto 2007) Predstavitev raziskave stanja na področju upravljanja in arhiviranja e-dokumentov in jih primerjal z rezulta- ti podobnih raziskav v tujini. • Roman Javorič in Igor Pauletič sta v predavanju z naslovom Prenos elektronske hrambe dokumentov v zunanje izvajalce predstavila uvedbo zunanjega izva- janja elektronske hrambe dokumentov v Abanki Vipa [8], kar prinaša bistvene poslovne prednosti, in pouda- rila, da je bil to zahteven projekt, ki je zahteval skrbno načrtovanje, močno podporo vodstva in sodelovanje z izvajalcem storitev. • Suzana Muljavec je predstavila Vzorčna notranja pra- vila za e-hrambo , ki so jih pripravili na Ministrstvu za javno upravo z namenom, da poenotijo in racionalizirajo poslovanje. Pravila so osredotočena predvsem na zajem, pretvorbo, izločanje, uničenje, kratkoročno in dolgoroč- no hrambo dokumentarnega gradiva ter na vzpostavitev, prehod in morebiten masovni zajem. • Tatjana Hajtnik je v predavanju Pripravljenost Ar- hiva RS na postopke akreditacije opreme in storitev e-hrambe ter potrjevanja notranjih pravil v skladu z ZVDAGA pojasnila, kako se je Arhiv RS [9] pripravil na postopke preverjanja in potrjevanja notranjih pravil ter na kakšen način bo izvajal postopke akreditacije opreme in storitev. • Saša Baždar je v prispevku Digitalizacija gradiv kul- turne dediščine poudarila zgodovinsko, materialno, kulturno in strokovno vrednost originalnega gradiva iz kulturne in znanstvene dediščine, zaradi česar obstaja velik nacionalni in evropski interes digitalizacije take- ga gradiva. PANEL 5: VLOGA IKT 3 STROKE PRI PREDSEDOVANJU SLOVENIJE EU (moderatorka Nata{a Adle{i~ Barba) • Nataša Adlešič Barba je v predavanju Pripravljenost organov na predsedovanje EU z vidika IKT poudarila, da je zanesljivost in zagotavljanje delovanja ter raz- položljivost IKT ključni pogoj za uspešnost predsedo- vanja Slovenije Svetu EU. Delovne skupine s podro- čja podpore IKT ter pisarniškega in dokumentarnega gradiva so se na obdobje predsedovanja pripravljale kar nekaj časa. • Marko Ambrož je predstavil Ključne IKT komponen- te pri predsedovanju, pri katerih je bilo Ministrstvo za javno upravo vključeno v okviru priprav na predsedo- vanje: spletna mesta, informacijski sistem za podporo logistiki in akreditacijam, videokonferenčni sistem, sistem v podporo tolmačenju, informacijska oprema novega kongresnega centra. • Marko Erjavec je v predavanju Prenova HKOM 4 predstavil načine, zahteve ter izhodišča prenove omrežja HKOM. • Franci Mulec in Milan Selan sta imela predavanje z naslovom IKT podpora upravljanju EU-dokumentov s stopnjo tajnosti “Restreint-UE”. Predstavila sta zahte- ve in nekaj elementov rešitve za zagotovitev podpore pri upravljanju z zakonodajnimi in drugimi akti Sveta EU ter podpore pri pripravi stališč, izhodišč in poročil RS o izgradnji varnega informacijskega sistema. PANEL 6: INFORMATIKA V JAVNI UP- RAVI, E-UPRAVA RS (moderatorka Maja Zupan~i~) • Maja Zupančič je v predavanju z naslovom Državni portal E-uprava: uresničevanje usmeritev in ciljev e-uprave prikazala novosti v e-storitvah in predstavila ključne dejavnike za uresničevanje ciljev e-uprave. • Tadej Gabrijel je predstavil Povezovanje uradnih evidenc in izmenjava podatkov . Poudaril je pomen takšnega povezovanja, nujen sistemski pristop in po- vedal, da ima Slovenija na tem področju nekatere primerjalne prednosti pred drugimi državami, kot so: centralni registri, enotni identifikatorji, enotno držav-