OZ 2008/1

18 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 datkov? razložil, da z varnostnim kopiranjem (angl. backup ) podatke ščitimo pred spremembami, pretvor- bami, brisanjem ali koruptiranjem, medtem ko gre v primeru arhiviranja podatkov (angl. archive ) za dol- goročno hrambo podatkov, ki se v poslovnih procesih nič več ne spreminjajo. • Vojko Artič je v prispevku Presoja sistemov vodenja kot priložnost za stalno izboljševanje dokumentacij- skih sistemov predstavil nekatere zahteve, ki jih pred organizacije postavlja standard ISO 9001:2000 na po- dročju dokumentiranja in obvladovanja dokumentov. • Žarko Štrumbl je v predavanju Roki hrambe in za- konska rešitev opozoril, da ne obstaja krovni zakon, ki bi urejal roke hrambe gradiva in natančno določal, kdo hrani gradivo trajno in kdo le določen čas. Opo- zoril je tudi na pomanjkanje strokovnega kadra pri odbiranju dokumentarnega gradiva za predajo v arhiv in novonastajajoče vmesne arhive. OKROGLA MIZA: DOLGORO^NA HRAMBA (DIGITALNE) KULTURNE DEDI[^INE RS (moderator Miroslav Novak) Moderator je v uvodu pojasnil pojem kulturna dediščina in predstavil definicije snovne (materialne), nesnovne (ne- materialne), stavbne, arheološke, premične in integralne dediščine, dediščine kulturne krajine, območja nacionalne prepoznavnosti in narodnega bogastva. Razprava je poka- zala na nujnost strokovno korektnga obravnavanja digital- nih oz. digitaliziranih vsebin zaradi materialnega varstva in univerzalne uporabnosti vsebin. Izpostavili smo probleme, ki so povezani z dolgoročno hrambo digitalnih oz. digitali- ziranih vsebin s področja kulturne dediščine: • v zvezi z oblikovanjem vsebin in kontekstov s po- dročja kulturne dediščine (preslikava realnega sveta v digitalno okolje, vzpostavljeni zakonski okvirji, stro- kovni in tehnološki standardi itd.); • v zvezi z zajemanjem digitalnih vsebin in njihovih kontekstov za potrebe različnih statusov posameznih pojavnih oblik kulturne dediščine (tehnološki postop- ki digitalizacije, vzpostavitev potrebnih informacij- skih sistemov itd.); • v zvezi z zagotavljanjem verodostojne reprodukcije digitalnih oz. digitaliziranih vsebin (npr. zagotavljanje ustreznih barv, dolgoročna varnost digitaliziranih vse- bin itd.); • v zvezi z uporabo digitalnih oz. digitaliziranih vsebin (zagotavljanje normativnih kontrol, izgradnja "univer- zalnih" vmesnikov za dostop do digitalnih in digitali- ziranih vsebin, izobraževanje uporabnikov itd.). Nato je moderator navedel nekaj primerov posameznih rešitev s področja digitalizacije kulturne dediščine: • DLib Digitalna knjižnica Slovenije [10], • Register nepremičnin kulturne dediščine [11], • Pregled map zemljiških katastrov 19. stoletja [12], • Virtualna razstava Delničarstvo na Slovenskem [13]. Prav tako je predstavil nekaj primerov usmeritev in do- seženih rezultatov s področja digitalizacije in izmenjave podatkov v elektronski obliki: • DigiCult [14], • Calimera [15], • Evropska knjižnica TEL-ME-MOR – Modularne re- šitve za posredovanje elektronskih virov [16], • The Dublin Core Metadata Initiative [17], • Open Archives Initiative [18]. Okroglo mizo smo sklenili z mislijo, da je s stališča dolgoročne hrambe in poznejše uporabe digitalnih in digitaliziranih vsebin postopke njihovega zajemanja in oblikovanja treba izvesti tako, da vsebine obdržijo po- trebne kontekste za verodostojno interpretacijo v času in prostoru. Če to ni izpolnjeno, digitalizacija in dolgoročna hramba nista smotrna. S stališča upravljanja z digitalnimi oz. digitaliziranimi vsebinami s področja kulturne dediš- čine veljajo enaka načela, postopki in zahteve, kot za vse druge digitalizirane vsebine in so opredeljene v zakono- daji s področja hrambe arhivskega gradiva (ZVDAGA, Uredba in ETZ). Opombe 1 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. 2 Enotne tehnološke zahteve. 3 Informacijsko komunikacijska tehnologija 4 Prostrano omrežje državnih organov. 5 Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. 6 Hrvatska informacijsko-dokumentacijska referalna agencija. Spletne povezave [1] Media.doc: http://media-doc.si/en/. [2] Mikrografija: http://www.mikrografija.si/. [3] Microcop: http://www.mikrocop.com/. [4] Hermes SoftLab: http://www.hermes-softlab.com/slo/. [5] Genis: http://www.genis.si/genisweb/.