OZ 2008/1

24 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 spoznavanju novih tehnologij za boljši dostop do infor- macij. Predstavljene so bile nove strategije iskanja in portali za iskanje. Veliko časa so namenili obravnavi tak- sonomije in ontologije ter folksonomije. V tretjem sklopu predavanj so obravnavali elektronske knjige, poročali so o raziskavah s področja elektronskih knjig in praktičnih vidikih uporabe elektronskih knjig. Predstavljena so bila orodja in elektronska sredstva za knjižničarje, predvsem je bilo govora o tem, kaj nam podatki o uporabi (angl. usage data ) povedo o uporabniku. Tekla so tudi pre- davanja o inovacijah v storitvah za uporabnike knjižnic in novih veščinah, ki jih morajo obvladati informacijski strokovnjaki (angl. information professional ). Tretji dan konference V prvem sklopu so se osredotočili na uporabnika in razu- mevanje njegovih potreb. Glavne téme so bile življenje in delo v virtualnem svetu in upoštevanje obnašanja končnega uporabnika pri načrtovanju storitev. V drugem sklopu predavanj so obravnavali evolucijo upravljanja z informacijami podjetja in se spraševali, ali je še možna kakšna inovacija v iskanju. V tretjem sklopu predavanj so obravnavali modele vodenja knjižnic, kakšne informa- cijske strokovnjake potrebujemo v 21. stoletju in katere marketinške aktivnosti knjižnic v spletnem okolju 2.0. V nadaljevanju sledijo povzetki nekaterih zanimivejših predavanj. WEB 2.0, LIBRARY 2.0, AND LIBRARIAN 2.0: PREPARING FOR THE 2.0 WORLD Predavatelj Steven Abram (podpredsednik Innovation, SirsiDynx) je na kratko predstavil splet 2.0 in zanj po- trebne tehnologije, potem nove tehnologije, ki so po- sledica globalne razprave o spletu 2.0 (npr. Law 2.0, Ad- vertisin 2.0, Library 2.0 Librarian 2.0), in svoja videnja o spletu 3.0. Splet 3.0 si lahko predstavljamo kot združitev Google Earth in Second Life v v popolnoma vzporeden svet (angl. Second Earth ). Splet 3.0 naj bi bil bolj razširjen kot splet 2.0 in nekatere aplikacije iz spleta 2.0 bi izginile ali pa bi se integrirale z novimi. Pri knjižnici 2.0 gre predvsem za to, kako uporabiti splet 2.0 v okolju knjižnice. Spodbuja k razpravi o nastalih ge- neracijah spletnih strani knjižnic, podatkovnih baz, OPAC- ov, intraneta in portalov. Nova generacija mora v prvi vrsti končnemu uporabniku (in tudi knjižničarjem) omogočati nadaljnjo rast in preživetje. Abram upa, da vstopamo v obdobje, ko uporabnikova izkustva predstavljajo vrh teh- nologije. Tehnologije za splet 2.0, npr. RSS, wikiji, blogi, poosebljanje, folksonomije, alarmiranje označevanje (angl. tagging), družbeno programje (angl. social networking software ) in druge, so lahko uporabne v podjetjih, razisko- valnih organizacijah in družbenem okolju. Knjižnice lahko imajo vlogo gonila ali predstavitelja teh tehnologij. Za splet 2.0 in knjižnico 2.0 je pomembna stopnja integracije in interoperabilnosti, ki je vključena v vmesnik preko po- rtala ali intraneta in poveča uporabnikovo zadovoljstvo. Knjižničar 2.0 (Librarian 2.0) predstavlja knjižničarja, ki podpira spremembe, povezane s knjižnico 2.0 in spletom 2.0. Knjižničarji imajo končno možnost izumljati pri- hodnost. Knjižničar 2.0 je guru informacijske dobe, ki si prizadeva: • razumeti možnosti in moč, ki jo ima splet 2.0, • poznati glavna orodja za splet 2.0 in knjižnica 2.0, • biti neodvisen od naprav, tako da uporablja prenosne računalnike, PDA-je (angl. Personal Digital Assistant) in iPOD-e, • povezati ljudi, tehnologije in informacij v odvisnosti od konteksta, • uporabiti vsebinske vire, npr. Open Content Alliance, Google Book Search in OpenWorldCat, • spoznati uporabnika s pomočjo podatkov o uporabi, • uporabiti najnovejša orodja za komuniciranje (Skype, SMS, IM …), • povezati uporabnike z ekspertnimi skupinami. Pomembno je, da se knjižničarji in knjižnice že zdaj za- čnejo pripravljati za knjižničarja 2.0. Zaključimo lahko s predavateljevimi besedami: “Librarian 2.0 is where the user is, when the user is there.” MINABIBLIOTEK.SE : A LIBRARY WEBSITE OF THE FUTURE Predavatelja Lars Eriksson in Robert Rosth iz Švedske sta predstavila projekt, v katerem so šest let sodelovale knjižnice na severu Švedske. Sodelovalo je 25 knjižnic iz regije, ki pripadajo šestim mestnim upravam. S sodelo- vanjem so zbrisali meje mestnih uprav in člani knjižnic si lahko zdaj izposodijo knjigo kjer koli v regiji. Največji dosežek projekta je bila skupna spletna stran minabib- liotek.se , ki so jo objavili jeseni 2007. Tako so na enem mestu dostopne informacije knjižnic in njihove storitve. Cilj je bil oblikovati spletno stran, ki je informativna, intuitivna, interaktivna in inovativna. Spletna stran je dostopna 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Ker je njena vloga vedno večja, je pomembno, da knjižni- ce aktivno sodelujejo pri upravljanju sprememb v virtual- ni skupnosti. Uporaba spleta 2.0 pri knjižničnem delu je povezala vse- bino spletnih strani, katalogov in storitev. Npr. uporabnik,