OZ 2008/1

M T 25 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 ki išče določeno knjigo lahko na spletni strani dobi infor- macije o vsebini knjige in katera knjižnica jo poseduje. Knjigo si lahko rezervira in prebere komentarje knjižni- čarjev in bralcev o njej. Lahko dobi tudi nasvete o drugih knjigah iz tega žanra ali od drugih uporabnikov, ki imajo enak ali podoben interes. To je velika sprememba, saj uporabniki sodelujejo pri kreiranju kataloga. Izkušnje, ki so jih pri tem pridobili: • zagotoviti si je treba podporo vodstva, • točno je treba določiti kratkoročne in dolgoročne cilje, • sodelujoči morajo biti popolnoma informirani, • ustvariti je treba ugodno okolje za razvoj idej, • spodbujati je treba prosto sodelovanje, • identificirati je treba ključnega moškega in žensko, ki lahko prebudita navdušenje pri drugih, • treba je sprejeti nove tehnologije in metode dela, • neprestano se je treba osredotočati na uporabnikove koristi, • delati je treba postopoma, korak za korakom. TIPS AND ADVANTAGES OF ALTERNA- TIVE SEARCH ENGINES WITHIN A WEB 2.0 CONTEXT Predavateljica je bila Amelia Kassel iz ZDA (pred- sednica MarketingBase). Iskalci po spletu (angl. online searchers ), ki odgovarjajo na referenčna in raziskovalna vprašanja, morajo poiskati informacijo za svojega upo- rabnika izmed tisoče spletnih virov. V podporo so bili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja nastali iskalni stroji. Današnji iskalni stroji že ponujajo dostop do vsebin spleta 2.0, npr. Google Blog Search. Kljub popularnosti današnjih glavnih iskalnih strojev, ti nimajo vseh funkcij, ki so potrebne za iskanje v spletu 2.0. Za zamašitev iskalnih lukenj so nastali alternativni iskalni stroji. Relativno nova spletna stran AltSearchEngines.com ponuja več kot tisoč alternativnih iskalnih strojev. Njihov moto se glasi: “The most wonderful search engines you’ve never seen.” Stran se mesečno posodablja z novimi alter- nativni iskalnimi stroji in spremembami v obstoječih. Iskalci po spletu konstantno iščejo nove vire, spletne stra- ni in tehnike za iskanje informacij v spreminjajočem se svetovnem spletu. Alternativni iskalni stroji jim omogo- čajo iskanje po vsebinah: • blogov, • video posnetkov, • podcastov, 1 • straneh za družbeno mreženje (angl. social networ- king sites ). Nekaj alternativnih iskalnih strojev: • Google Blog Search, • Google Images, • Altsearch.com , • Technorati (iskalnik po blogih), • Sphere (iskalnik po blogih), • Google Video Search, • Dabble (indeksiranih preko 12 milijonov video po- snetkov), • YouTube, • BlinxTV, • Vidipedia, • Pluggd (podcast iskalni stroj), • Social Search Guide (več kot štirideset iskalnih stro- jev, ki iščejo po socialni vsebini). LATEST DEVELOPMENTS IN EUROPEAN SEARCH ENGINES Predavatelj Lars Våge (Mid Sweden University), knjiž- ničar iz Švedske, je predstavil razvoj in novosti evropskih iskalnih strojev. Najbolj popularni in vsestransko upo- rabni iskalni stroji prihajajo iz ZDA, kjer je tehnologija iskalnih strojev tudi nastala. V zadnjih letih so se pojavili tudi evropski iskalni stroji, najpomembnejša med njimi sta EuroSeek in AltheWeb. Evropski iskalni stroji so namenjeni bolj skupinam ljudi, npr. posameznim jezikov- nim skupinam. V Evropi obstajata vsaj dva velika iskalna stroja z last- nimi indeksi. Eden je Exalead, ki ponuja več funkcij naprednega iskanja kot kateri koli drugi iskalni stroj. V Franciji so razvijalci iskalnih strojev izvedli nekaj za- nimivih poskusov, npr. vizualno interaktivno karto Kar- too, ki išče preko metapodatkov. Na Švedskem je razvoj usmerjen v tehnologijo za iskanje slik in razvoj družin- skih filtrov. V Evropi je velika skrb posvečena avtorskim pravicam, predvsem za novice. V strahu pred dominacijo knjig v angleškem jeziku, ki so najdljive preko iskalnika Google Book Search, se je nekaj večjih evropskih knjižnic, ki imajo velike zbirke francoske, nemške in španske litera- ture, pridružilo iskalniku Google Search Book. Projekti, financirani iz evropskih skladov, so: • francosko-nemški projekt, ki je leta 2006 propadel (ločeno sta razvoj nadaljevala Quaero in THESEUS), • francoski projekt Quaero za iskanje po multimedij- skem gradivu, • nemški semantični splet THESEUS (za projekt so do- bili 120 milijonov evrov),