OZ 2008/1

26 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 • PHAROS – iskanje po avdiovizualnih virih (sofinan- cer je EU). Knjižnice, ki so se pridružile Google Book Search: • Laussane University Library (Švica); • Ghent University Library (Belgija); • Bayerische Staatsbibliothek (Nemčija), • Biblioteca de Catalunya (Barcelona, Španija), • Microsoft scans British Library for Open Content Alliance. 20 SEARCH TIPS IN 25 MINUTES Mary Ellen Bates (Bates Information Services) je v svojem predavanju predstavila 20 nasvetov za iskanje po svetovnem spletu. Predstavljamo nekaj najpomembnejših: • Googlovo eksperimentalno iskanje (dodamo view: timeline ali view:info; rezultati so razporejeni po ča- sovnem zaporedju; datumi so poudarjeni itd.); • SearchMash.com (rezultati so sortirani po spletnih straneh, slikah, blogih); • Googlovo omejevanje časa (preko spustnega seznama lahko omejimo iskanje na zadnjih 24 ur, zadnji teden, zadnji mesec itd.); • Googlov časovni filter (uporablja julijansko obliko datuma, npr. datarange:2453005-2453475); • Yahooo's Mindset feature (ločimo lahko raziskovalno in nakupovalno iskanje); • Live.com (če dodamo filter:face, iščemo obraze ljudi); • Facbites.com (dobimo največ 30 rezultatov); • nationMaster.com (vir nacionalnih podatkov posa- meznih držav, omogoča grafični prikaz, podatki od WHO, svetovne banke, World Factbook, UNESCO, OECD itd.). Več nasvetov je objavljenih na spletnem naslovu http:// batesinfo.com/20tips.pdf. DE-MYSTIFYING THE TECHNOLOGIES AND UNDERSTANDING COSTS Karen Blakeman (RBA Information Services) je najprej predstavila široko paleto orodij in tehnologij Web 2.0: • bralniki virov RSS (Rich Site Summary), • blogi, • wikiji, • personalizirane strani iskalnikov (iGoogle, myYahoo!, Pageflakes), • spletne strani za družabna omrežja, izmenjavo foto- grafij, video posnetkov ipd. (Facebook, MySpace, Bebo, Flickr, YouTube, Slideshare), • virtualni svetovi (Second Life). V nadaljevanju je poudarila, da so stroški uporabe našte- tih storitev nizki, saj gre večinoma za brezplačne storitve. Vendar je uporaba lahko časovno zahtevna zaradi pod- vajanja objave informacij na različnih medijih. Prav tako ne smemo pozabiti na varovanje podatkov (angl. backup ), saj ga brezplačni servisi praviloma ne zagotavljajo. HOW THE FASTEST GROWING BROWS- ER IS DEVELOPED BY A COMMUNITY OF USERS: LESSONS FROM THE FIRE- FOX SUCCESS Predavatelj Tristan Nitot , ustanovitelj in predsednik Mo- zilla Europe, neprofitne organizacije, ki promovira in raz- vija spletni brskalnik Mozilla Firefox in sorodne projekte, je zavzeto promoviral Firefox, saj je vse prisotne pozval, naj si Firefox nastavijo kot svoj privzeti brskalnik, če tega še niso storili. Firefox je promoviral tudi v duhu odpira- nja možnosti izbire za uporabnike in v duhu prizadevanja za odprti splet (Open Web). Mozilla je odprtokodni pro- jekt, pri katerem sodeluje na tisoče posameznikov z vsega sveta. Firefox je predstavil tudi v impresivnih številkah: • preko 120 milijonov uporabnikov po vsem svetu, • 47 jezikov, • 18-odstotni tržni delež v svetovnem merilu (v Evropi celo 27,8), • več kot 1.600 posameznikov, ki so prispevali k izvorni kodi, • okrog 120 zaposlenih (globalno, ne le v Mozilla Europe). V nadaljevanju je predstavil tudi zanimiv razvojni pro- ces: vsak dan objavijo novo verzijo brskalnika (seveda testno), ki jo ponoči testirajo na desettisoči. Pomemben sestavni del razvojnega procesa je tudi Bugzilla. Bugzilla je evidenca napak oziroma predlogov za spremembe, ki jih lahko poda kdor koli iz skupnosti. Kdor koli lahko te predloge tudi komentira ali predlaga izvorno kodo za spremembo. Seveda pa ne more kdor koli odobriti spre- membe – izdelani so postopki na več nivojih za pregled kode pred vključitvijo. V diskusiji po predavanju je nekdo izmed prisotnih spro- žil vprašanje varovanja osebnih podatkov. V njegovem podtonu se je slišalo, da verjame v obstaj možnosti, da se osebni podatki hranijo ali celo posredujejo brez vednosti uporabnika. Nitot se je sprva pošalil, da osebne podatke uspešno prodajajo in s tem služijo bajne denarce, nato pa se je ob tako aktualni tematiki hitro zresnil in pojasnil, da pri Mozilli varovanje osebnih podatkov jemljejo zelo res- no. Udeleženec konference se nekako ni pustil prepričati; očitno je nekje v literaturi zasledil podatke o varnostni luknji v Firefoxu pri eni od nastavitev za osebne podatke.