OZ 2008/2

40 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 že obstoječih procesorjev . Tako je obseg dela manjši, kot če bi morali vso potrebno kodo napisati na novo. Primerna razčlenitev problemske situacije in primerno konfiguriranje sistema omogočata znatne prihranke v ob- segu potrebne kode. ZAKLJU^EK Odločitev za izdelavo dopolnilne programske opreme so pogojevale problemske situacije v avtorskem procesu. Začetni namen je bil z ad hoc programom premostiti pogoste problemske situacije. To ne pomeni, da je bil tak program napisan brez razmisleka; prvi program je bila koda za sistem programi in procesor , ki je nekaj let omogočal pokrivanje znatnega dela potreb. S časom so nastajale nove problemske situacije, ki so pogojevale tudi drugačne rešitve. Tako je nastajal vedno bolj obsežen na- bor programov, ki ni samo nepregleden, ampak tudi ved- no težje obvladljiv. Odločitev za sistematizacijo ni nova. Pogoji zanjo pa so nastopili nedavno. S sistematizacijo lahko izboljšamo preglednost, po- večamo obvladljivost, zmanjšamo obseg in podvajanje dela ter skrajšamo čas učenja za uporabo programov. S sistematizacijo lahko zagotavljamo tudi večjo zanesljivost programske opreme. Gledano v celoti pa sistematizaci- ja ne zagotavlja vseh atributov kakovosti programske opreme. To niti ni naš namen. Programi in procesorji se uporabljajo za dokaj specifične naloge, zato v njihovo iz- delavo ni mogoče vložiti toliko, kot bi vložili v programe, namenjene bolj splošni rabi. Izdelava vseh opisanih verzij programov je bila odvisna od ocene, ali je ceneje in hitreje problem rešiti ročno ali pa napisati program za njegovo reševanje in ga rešiti strojno. Celotna sistematizacija je bila izdelana v prostem času. V prostem času je bila izdelana tudi začetna koda za sistem programi in procesorji . Vse aktivnosti je izvajal avtor tega prispevka. Ko je začetno preizkušanje potrdilo koncept, se je začelo postopno uvajanje sistema v avtor- ski proces. Pojmovati dopolnilno programsko opremo kot še en element tekmovalnosti, bi bilo napačno. Z dopolnilno programsko opremo težimo k situaciji win-win 11 (avtor in založnik oz. delodajalec dobita nekoliko večji manevrski prostor, uporabniki bolj kakovosten učni material). Nobena sistematizacija ni dokončna. Novi problemi, ki niso iz kategorije problemov, na katerih temelji sistema- tizacija, lahko pogojujejo drugačno sistematizacijo. Tako kot sistematiziran sistem po eni strani omogoča lažje izpolnjevanje zahtev, postavlja po drugi strani tudi ome- jitve. Ko začno omejitve sistema ovirati izpolnjevanje novih zahtev, je čas za razmislek in za prilagoditev ali spremembo sistema. Reference [1] Friedl, J. E. F. (2006). Mastering Regular Expressions, Third Edition. Farnham: O’Reilly. [2] Evjen, B., K. Sharkey, T. Thangarathinam, M. Kay, A.Vernet, S. Ferguson (2007). Professional XML. Indianapolis, IN: Wiley. [3] Walsh, N., L. Muellner (2006). DocBook: The Definitive Guide. O’Reilly. Dostopno/Dosegljivo na: http://www.docbook.org/tdg/ en/html/docbook.html (zadnji ogled 21. 5. 2008). [4] Olson, P. (ur.) (2008). PHP Manual. The PHP Group. Dostopno/ Dosegljivo na: http://www.php.net/manual/en/index.php (zadnji ogled 21. 5. 2008). [5] Musciano, C., B. Kennedy (2006). HTML & XHTML: The Defi- nitive Guide, Sixth Edition. Beijing, Farnham: O’Reilly. Opombe 1 Razčlenjevanje ni vezano na noben model načrtovanja sistemov. Koncept razčlenjevanja je neodvisen od posamezne paradigme, na kateri lahko temelji izdelava programske opreme. 2 S kodo poimenujemo v tem prispevku programsko opremo, kadar jo obravnavamo na nivoju programskega jezika. 3 Rezultat operacije je kopija dokumenta. Izvorni dokument ostane v naboru. 4 Rezultat operacije je kopija elementa. Izvorni element ostane del dokumenta. Izvlečenje izvajamo običajno z vzorcem elementa, zato je lahko rezultat operacije izvlečenje elementa več elementov, ki so urejeni v nabor. 5 S programom poimenujemo program, ki je zgrajen z ukazi za posplošene operacije. Kadar pa je pojem programa uporabljen v običajnem pomenu, je to razvidno iz konteksta. 6 Dostop do elementov dokumenta urejamo z vzorci, saj izvajamo operacije tudi z dokumenti, katerih elementi niso označeni. Vzor- ce oblikujemo z regularnimi izrazi. 7 S procesorjem označimo kodo, ki izvaja enako funkcijo kot procesor (mikroprocesor) v računalniku. Funkcija procesorja je izvajanje programa. 8 Rich Text Format . V tem formatu pogosto shranjujemo dokumen- te, izdelane s programom Microsoft Office Word . Oblika datotek s pripono doc je binarna oblika, ki je ne uporabljamo za pretvorbe formatov. 9 Portable Document Format . 10 DocBook je format v jeziku XML, namenjen tehniški dokumen- taciji. Nekateri programi, npr. OpenOfficeWriter omogočajo tudi shranjevanje dokumentov v formatu DocBook . Če pa želimo vpli- vati na to, kako se strukture enega formata preslikajo v strukture drugega formata, potrebujemo program, ki to omogoča. Pri tem ni potrebno, da tak program preslika vse strukture izhodiščnega