OZ 2008/2

42 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 Izvleček Podatkovne baze so več kot le registri bibliografskih informacij, saj vsebujejo tudi informacije o zgodovini raziskav. Raziskave podatkovnih baz zajemajo pet sestavin: upravljanje, uporabo, anali- zo, zgodovino/sociologijo in metodologijo/epistemologijo. Razlikujemo strukturalni in sociološki pogled na podatkovne baze. Primer razvoja podatkovne baze SOLIS ilustrira pomen zgodovine podatkovne baze. Sociologija podatkovne baze nam odkriva družbeno pogojenost podatkov, pri čemer so vplivni tudi odnosi v samih raziskovalnih organizacijah. Več od statistične pove epistemo- loška analiza podatkovnih baz, ki lahko razkrije, da sploh ne gre za analizo neposredne znanosti, ampak za analizo že presejanih in indeksiranih podatkov iz drugih podatkovnih baz. Na ta način se “mehki” podatki pretvarjajo v “trde”, ki so v resnici umetna dejstva (artefakti). Zato je preiskovanje podatkovnih baz brez intelektualnega preverjanja tvegano. Raziskovalci podatkovnih baz morajo delovati interdisciplinarno in poleg “domače” discipline obvladovati tudi informatiko podatkovnih baz, sicer v njih ne bodo mogli razločiti trajnih informacij. Ključne besede podatkovna baza, analiza podatkovnih baz, zgodovina podatkovnih baz, sociologija podatkovnih baz, SOLIS Abstract Databases are more than just registers providing bibliographic information because of the research history they contain. Database research involves five areas: management, usage, analysis, history/ sociology and methodology /epistemology. A distinction is made between a structural and sociolo- gical aspect of databases. The example of SOLIS database development illustrates the significance of database history. Sociology reveals to what extent data is socially conditioned, whereby the in- fluence of the relations within research organisations is of importance as well. An epistemological database analysis tells more than a statistical analysis as it may reveal that not direct science but rather pre-screened and indexed data retrieved from other databases is analysed. In this way “soft” data is becoming “hard” data or, actually, artefacts. Consequently, database search without intellec- tual control involves risks, and if the intellectual control is not exerted in database analysis either, this can only result in artefacts. Database researchers must have an interdisciplinary approach and they must be familiar not only with their ‘’own’’ discipline but also with database informatics, or they will not be able to distinguish between permanent and other information within databases. Keywords database, database analysis, history of databases, sociology of databases, SOLIS UVODNA OPOMBA Da bi bile stvari od samega začetka jasne: moj prispevek je glas za raziskovanje podatkovnih baz in ne proti , če- prav bo včasih tako videti. Toda podpirati nekaj ne pome- ni nujno odpovedati se vsakršni kritiki ali dvomom. Moja kritika želi biti pozitivna in konstruktivna. Z ANALIZO PODATKOVNIH BAZ DO TRAJNIH INFORMACIJ O ZNANOSTI ODKRIVANJE RAZISKOVALNEGA POLJA Helmut M. Artus GESIS-IZ Sozialwissenschaften, Bonn Kontaktni naslov: helmut.artus @ gesis.org UVOD Ne glede na to, ali v znanstveno literaturo verjamemo ali ne, je dejstvo, da aktualna raba te literature že nekaj časa upada (z izjemo t. i. citatne klasike). Kot logično posle- dico lahko predpostavimo tudi “zastarelost” informacij, vsebovanih v podatkovnih bazah.