OZ 2008/2

M 43 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 Podatkovne baze so seveda veliko več kot le registri bi- bliografskih informacij, saj so obenem tudi sistemizirane in pametno strukturirane zakladnice informacij o zgodo- vini znanosti: o inovacijah in spremembah, o razvoju in usmeritvah, pa tudi o socialnih strukturah, sociokognitiv- nih mrežah znanstvenikov itd. Uporaba takšnih informa- cij za analitične namene prispeva k trajnosti podatkovnih baz. Da bi prišli do veljavnih podatkov, nam ne zadoščajo pre- proste statistične obdelave. Raziskave podatkovnih baz, kot jih vidimo, so kompleksni in predvsem interdisciplinarni projekti. Obstaja pet različnih raziskovalnih področij, ki jih uvrščamo pod pojem “raziskave podatkovih baz”, kar opi- sujemo v tem prispevku. KAJ SO RAZISKAVE PODATKOVNIH BAZ? KRATEK PREGLED Kot smo že omenili, raziskave podatkovnih baz zajemajo pet različnih sestavin ali raziskovalnih področij (gl. sliko 1): • Prva sestavina se nanaša na metodologijo gradnje in na upravljanje podatkovnih baz. Menimo, da je to najmanj pomemben del, ki zajema vsakodnevno opravilo sleher- nega človeka v vseh inštitutih, ki imajo opravka s poda- tkovnimi bazami. Nadaljnje razlage sploh niso potrebne. • Druga sestavina je tradicionalno polje, povezano z javnimi podatkovnimi bazami. Čeprav ga običajno označujemo kot raziskave uporabnikov, zajema tudi raziskave o uporabnosti podatkovnih baz, običajni rabi in včasih tudi o njihovi koristnosti. Tudi tukaj gre za trivialnost. Treba pa je omeniti, da je kakovost kot takšna nekaj več od uporabnosti. Dobrodošlo je tes- nejše sodelovanje z empirično sociologijo. • Tretja in morda najbolj znana sestavina se imenuje analiza podatkovnih baz, kar pomeni, da vzamemo bibliografske podatke 1 kot podatkovno bazo za kvan- titativne analize znanstvenega polja z namenom, da bi odkrili njegovo kognitivno in družbeno strukturo, predstavljeno v realnem času. Vprašanja, ki jih lahko obravnavamo v okviru analiz podatkovnih baz, so: • kognitivna struktura poddisciplin, 2 • raziskovalne mreže, 3 • kronološki razvoj znanstvenih konceptov, 4 • spremembe običajev znanstvenega publiciranja, kot jih kažejo komparativne analize tiskanih in online časopisov, 5 • povezovanje podatkov iz empiričnih raziskav s pomočjo anket s podatki iz podatkovnih baz, 6 • tematska struktura univerzitetnega poučevanja, 7 • prenos znanja iz raziskav v univerzitetno poučevanje s povezovanjem različnih podatkovnih baz. 8 • Četrto sestavino, ki jo postavljamo v jedro tega prispevka, tvorita dve področji: zgodovina podatkovnih baz z vsemi instrumenti indeksiranja ter pravili, zunanjimi vplivi ipd.; in sociologija podatkovnih baz, nanašajoča se na pravila in načine izvajanja, kar vključuje družbene strukture in družbene aktivnosti, družbene spremembe in družbene konflikte, konformizem in odklone ter še mnogo drugega. • Peta in zadnja sestavina je metodologija analiziranja podatkovnih baz, ki – do določene mere – izhaja kot metodološka konsekvenca iz dognanj zgodovine in sociologije podatkovnih baz v povezavi z vedenjem o metodologiji gradnje in upravljanja podatkovnih baz. V tem prispevku se osredotočamo na četrto in peto sesta- vino, tj. na zgodovino in sociologijo ter tudi na metodo- logijo. KAJ JE PODATKOVNA BAZA? DVE RAZLI^NI PERSPEKTIVI Če definiramo koncept “podatkovne baze”, običajno upo- rabimo naslednji izraz: “Računalniška podatkovna baza je strukturirana zbirka zapisov ali podatkov, ki je shranjena v računalniškem sistemu.” 9 To nedvomno drži, vendar je nedvomno to le ena plat medalje. Lahko podamo tudi povsem drugačne definicije, ki se glasijo približno takole: “Podatkovna baza je struk- turirana zbirka podatkov, ki jo praviloma zgradi večje ali manjše število ljudi v različnih pogojih dela; pogosto ti pogoji niso prav nič idealni, ustrezni ali vsaj normalni.” ipd. Doslej razen nas ni še nihče podal takšne definicije. Toda če se pogovarjate z ljudmi, ki so vključeni v gradnjo po- Slika 1: Sestavine raziskovanja podatkovnih baz