OZ 2008/2

44 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 datkovnih baz, boste še in še poslušali zgodbe o tej člove- ški plati podatkovnih baz, še in še se bodo pritoževali in dajali kritične pripombe. Očitno se pogledi teoretikov in praktikov na podatkovne baze razlikujejo. V naslednji tabeli skušamo predstaviti grob in seveda nepopoln pregled teh dveh perspektiv na podatkovne baze. Gre za dva povsem različna pogleda: • Prvi, ki ga imenujemo strukturalistični pogled, ob- ravnava podatkovne baze kot formalno strukturirana polja z vsebinami, kreiranimi po natančnih pravilih. Pri tem pogledu je samoumevno, da so podatki nespo- rna in nedvoumna osnova za kvantitativne statistične analize. • Drugi, ki ga imenujemo sociološki pogled, se ozira na ljudi, ki izvajajo ta pravila in ustvarjajo podatkovne baze, ter upošteva tudi družbene procese ustvarjanja teh podatkovnih baz in še pogoje, pod katerimi se vse to dogaja in pod katerimi vsi ti ljudje delajo. Pri tem pogledu so podatkovne baze kot človekove stvaritve nepopolne, zato niso samoumevna osnova za kvantita- tivne analize. Strukturalistični pogled Sociološki pogled Cilj (kar naj bi bilo) Izvedba (kar dejansko je) Idealne razmere za delo po pravilih indeksiranja in z drugimi instrumenti Realno stanje; morebitno pomanj- kanje kompetenc v nekaterih disci- plinah Nehistorično – neupošteva- nje sprememb in razvoja Historično – “filozofija” ali “ideolo- gija” PB, politični vplivi, razvoj in spremembe vsebin, pravil indeksi- ranja in instrumentov – priročnikov, tezavrov, klasifikacijskih in drugih deskriptorjev ter pravil njihove uporabe in kontrole; zaposleni in njihova fluktuacija itd. Deterministična pravila Uporaba pravil kot izrazito družben, psihološki in kognitiven proces razumevanja (vprašljivost pravil in dokumentov samih), interpretacije (pravil in dokumentov), selekcija in iskanje (deskriptorji vseh vrst) in od- ločanje (Je moj deskriptor ustrezen? Je zadosten? Morda preveč odvisen od okoliščin?), kar vse pomeni, da je indeksiranje izrazito kompleksen, od naključja odvisen in do določene mere tvegan proces. Enoznačnost formalnih struktur Dejanska večznačnost kljub forma- lizacijam Strukturalistični pogled Sociološki pogled Družbena normiranost vseh aktivnosti Dejanska aktivnost, ki vključuje od- klone, konflikte, rivalstvo ipd. Idealni delovni pogoji Dejanske delovne razmere s časo- vnimi pritiski, konkurenčnimi pri- oritetami itd. Predpostavljeni idealni igralci Realni (nepopolni) igralci Ni enega samega igralca, ampak jih je mnogo z različnimi mnenji in kvalifikacijami, različnimi interesi in motivi, različnimi budžeti, različno stopnjo pripadnosti (glede na raz- lične inštitute) Ne gre le za številčnost igralcev z vsemi njihovimi razlikami, ampak mnogi niti ne delajo istočasno, pa so vseeno v interakciji (in vplivajo drug na drugega: tekmujejo med seboj ter prihajajo v rivalske in konfliktne odnose itd.) Pripadajo različnim institucijam s posebnimi interesi, politikami, strankami, prioritetami ipd. (v pri- meru SOLIS in SOFIS je bilo skozi celo obdobje zajetih okoli 20 sode- lujočih inštitutov, praviloma pa vsaj 10 naenkrat). Kot smo že omenili, seznam s tem še zdaleč ni izčrpan. Zaradi tega je treba pred uporabo podatkovnih baz kot osnove za kvantitativne analize te iste podatkovne baze podvreči raziskovanju kot objekte, da bi se izognili tve- ganju za napačne povezave in sklepanja. Takšno grobo primerjanje jasno pokaže vsaj tri posledice: • Prva posledica je, da potrebujemo zgodovino po- datkovne baze (ki jo je treba vedno brati kot zgodo- vino vsake posebne podatkovne baze). Za sleherno podatkovno bazo, ki jo uporabljamo kot osnovo za kvantitativne ali statistične analize, moramo sestaviti kar se da podrobno zgodovino njenega razvoja in vseh pomembnejših sprememb bodisi v pogledu vsebine bodisi v pogledu klasifikacijskih kod ali metodoloških deskriptorjev, tezavrov in pravil obnašanja. • Druga posledica je, da potrebujemo sociologijo po- datkovne baze , da bi lahko razumeli vplive, ki obe- nem formirajo in deformirajo socialni sistem, kot pod- Tabela 1: Dvojna narava podatkovnih baz