OZ 2008/2

M T 45 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 poro gradnji podatkovne baze in družbeno akcijo vseh ljudi, udeleženih pri kreiranju podatkovne baze, kot tudi pravil, ki jih pri tem uporabljajo. Ta sociologija podatkovne baze naj bi bila splošna teorija in obenem njena aplikacija na primerih posebnih podatkovnih baz. • Je pa še tretja posledica , ki zadeva metodologijo in epistemologijo , določneje t. i. problem empirične baze (nem. Basisproblem ). Vprašanje je, ali lahko podatke, ki so bili ustvarjeni in urejeni za povsem drugačen namen, brez vsakršne dodatne utemeljitve uporabimo kot osnovo za nekakšne empirične analize. ZGODOVINA PODATKOVNE BAZE Kot smo že prej omenili, potrebujemo kar podrobno zgodovino razvoja in vseh pomembnejših sprememb po- datkovne baze, bodisi njene vsebine, pravil indeksiranja ali vsakovrstnih deskriptorjev. Vzemimo za primer disciplinarno in bibliografsko vse- bino podatkovne baze SOLIS. Nastala je v zgodnjih osemdesetih letih z uradnim in političnim 10 dogovorom, da bo pokrivala vso sociološko literaturo v nemško govorečih državah, tj. v obeh Nemčijah, ki sta v tistem času še obstajali, ter v Avstriji in Švici. Dve leti kasneje je nastala retrospektivna dokumentacija, ki je segala do leta 1972, vendar ni vključevala knjig in sive literature, ki jo je SOLIS sicer dokumentiral od samega začetka. Vključeni so bili časopisni članki in tudi ti ne iz vseh časopisov, pač pa le iz najpomembnejših. Približno v istem obdobju so bile narejene še dodatne bibliografske obdelave, ki so segle do leta 1945, toda brez izvlečkov in le z zelo rudimentarnim indeksiranjem, kar kazi sleherne kvantitativne analize. 11 Na ta način so se v treh letih zgodile nič manj kot tri pomembne spremembe glede vsebin, ki jih bibliografija upošteva: • Vsa sociološka literatura – tj. časopisni članki, članki v antologijah, knjige in siva literatura (neobjavljena raziskovalna poročila) – z izvlečki in podrobnimi opisi, začenši z letom 1980. • Zgolj članki iz pomembnih socioloških časopisov z izvlečki in podrobnimi opisi za obdobje 1972–1979. • Knjige, časopisni članki in članki v antologijah brez izvlečkov in s skromnim indeksiranjem za obdobje 1945–1971. Samo po sebi je umevno, da imajo tolikšne spremembe velikanski vpliv na sleherno kvantitativno analizo po- datkovnih baz. Zgodile pa so se še druge pomembne spremembe: Leta 1983 se je vsebina dramatično razširila. Namesto ene same discipline – sociologije – je morala podatkovna baza SOLIS pokriti literaturo celotnega druž- boslovja v nemško govorečih državah. To je bila že četrta pomembna sprememba glede vsebine v treh letih. Vendar je to le majhen delček “zgodovine vsebine”. Ko je dobil GESIS-IZ naročilo, da pokrije družboslovje v celoti, so bili politični pogoji takšni, da ni smel sam dokumentirati vseh disciplin, pač pa v tesnem pogodbe- nem sodelovanju s specializiranimi inštituti. Zato je bila podatkovna baza SOLIS nekaj časa kooperativni izdelek najmanj dvanajstih inštitutov. Potreben pa je bil še trinajsti inštitut, ki pa je hotel biti popolnoma neodvisen in je zavračal pogoje kooperacije. Ob tem je bilo izrecno prepovedano, da bi GESIS-IZ sam dokumentiral neko določeno disciplino – šlo je za politič- ne vede (politologijo). Deset let je trajalo vojno stanje, ki se je končalo s celo serijo tožb in doseglo vrhunec z grož- njo ustavne obtožbe, ki se na srečo ni uresničila. Na neki točki tega procesa je GESIS-IZ prevzel okoli 3.600 do- kumentov, ki so bili nekaj mesecev kasneje (maja 1992) sodno izločeni iz podatkovne baze. Neka druga razsodba jih je kakšna tri leta kasneje spet vrnila v SOLIS. V vsem tem obdobju je GESIS-IZ lahko dokumentiral le majhen del objavljene politološke literature, in še to le iz splošnih družboslovnih časopisov, ne pa iz politoloških časopisov. Vidimo, da vsaj za obdobje dvanajstih ali nekaj več let delež politoloških publikacij v SOLIS nikakor ne more biti indikator znanstvene produkcije te discipline (kar se ugotovi z analizo podatkovne baze), pač pa kvečjemu indikator za mrežo medinstitucionalnega sodelovanja ali nesodelovanja v projektu podatkovne baze SOLIS. Leta kasneje je GESIS-IZ sklenil drugo pogodbo o sodelo- vanju z nekim inštitutom, ki je sicer zelo primeren, a ima izrazite lastne interese, ki načenjajo dokumentalistično filozofijo SOLIS. Primer političnih ved je bil najbolj izrazit konflikt ob vseh zaprekah in motnjah v sistemu kooperacije, ki ima ne- hierarhično strukturo. GESIS-IZ je bil v precepu: ni mu bilo dopuščeno dokumentiranje znanstvenih disciplin ali njihovih delov, ki so jih dokumentirali že drugi inštituti, obenem pa ni imel pravice uveljavljati splošna pravila, neobhodna za skupno gradnjo podatkovne baze. Kot nuj- na posledica razvoja in sprememb vsebine, je bilo potreb- no dopolnjevanje ali diferenciacija in specifikacija dobrš- nega dela instrumentov za indeksiranje, tezavrov z vsemi njihovimi kontrolnimi termini vred, celotnih seznamov kod za klasifikacijo in metodoloških deskriptorjev. Vse to je le en segment zgodovine naše podatkovne baze. Kot kaže primer, je pisna zgodovina podatkovne baze