OZ 2008/2

48 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 na vsebino in pomen. Dejansko s to transformacijo “meh- ki” podatki postanejo “trda” dejstva, ki pa so na žalost le umetna dejstva (artefakti). Da bi to razumeli, moramo imeti vpogled v proces pre- iskovanja podatkovnih baz, čému so podatkovne baze sploh namenjene. Ko vnesemo deskriptorje in uporabimo ustrezno preiskovalno logiko, dobimo številne dokumente, ki vsi izpolnjujejo naše iskalne kriterije. Kar sledi, je inte- lektualno pregledovanje in selekcija resnično relevantnih zadetkov, kar pomeni, da so zgolj v teh primerih uporab- ljeni deskriptorji šele uspeli opisati jedro publikacije. Ko izvajamo preiskovanje podatkovnih baz, še vedno pričakujemo, da so tam pomembne razlike glede rele- vantnosti med deskriptorji, uporabljenimi v dokumentu. Če pa iste deskriptorje uporabimo v analizi podatkovne baze, bodo vsi takoj pridobili enak pomen, ki v odnosu do posameznega dokumenta povzroči enostranost. Površna vsebina postane enako pomembna kot njeno bistvo. To ni edini vir zastranitev. Enak učinek se pokaže pri klasifikaciji in metodoloških deskriptorjih, pa tudi pri de- skriptorjih, ki se sploh ne nanašajo na vsebine, ampak na formalne kategorije, kot so viri (npr. časopisi) ali tipi do- kumentov (npr. članek, knjiga, raziskovalno poročilo itd.). Problem torej ni to, da je podatek iz podatkovne baze vzet kot osnova za kvantitativno analizo, ampak način, kako je to storjeno. 15 Preiskovanje podatkovnih baz brez intelektualnega preverjanja (nadzora, selekcije) je zelo problematično in ne dosega sodobnih zahtev. Analize podatkovnih baz se z odrekanjem intelektualnemu prever- janju izpostavljajo tveganju, da bodo zgrešile znanstveno realnost in pridelale artefakt. Z drugimi besedami: pot od mehkih dejstev do trdih artefaktov je zelo kratka (angl. from weak facts to hard arte-facts ). PRVI “VELIKI PROJEKT” RAZISKOVANJA PODATKOVNIH BAZ Naša argumentacija temelji na številnih znanstvenih in dokumentalističnih izkušnjah, na teoretičnih (tudi metate- oretičnih), pa tudi na empiričnih in praktičnih izkušnjah. Prepričani smo, da je tudi logično pravilna. Drugo vprašanje je, ali so tudi posledice pravilne in nedvoumne, o čemer ni mogoče odločiti teoretično ali z logično argumentacijo, pač pa le empirično. Morda pa vsi omenjeni učinki negirajo drug drugega, ali pa so tako postranski, da je sleherno razpravljanje o njih brez pomena? Najbolj verjeten rezultat bi lahko bil, da je kakovost formalne transformacije v enem delu spre- jemljiva, v drugih delih pa podatki potrebujejo večjo ali manjšo intelektualno predelavo. Toda, kot sem re- kel: to je vprašanje, o katerem se je mogoče odločiti le empirično. Na ta način bi moral biti prvi veliki projekt ali delovno naročilo pri raziskovanju podatkovnih baz razjasnitev na- slednjih problemskih sklopov: 1. Potrebujemo ločeno, neodvisno in veljavno empirično anketo, ki se nanaša na natančno iste segmente znano- sti, kot jih pokriva analiza podatkovnih baz. Ta anketa mora biti izvedena na teoretičnem in metodološkem nivoju sodobnega empiričnega družboslovja in mora zajeti tudi ustrezne primerjave med empiričnimi po- datki iz analiz podatkovnih baz. Pri tem mora biti dosledno onemogočena sleherna cirkularnost. 2. Posamična anketa in primerjava nista dovolj. Kot vemo iz preiskovanja podatkovnih baz, veljavnost de- skriptorjev močno korelira s posebnimi predmetnimi vsebinami in poddisciplinami. Empirična anketa mora upoštevati te razlike, če naj bodo njeni rezultati res veljavni; biti morajo skratka utemeljitev za nadaljnje postopke preiskovanja podatkovnih baz. Omenjena razjasnitev bo seveda zelo trdo delo, a je edina alternativa postopku, ki smo ga poimenovali “analiza po- datkovnih baz 2” (slika 2). KVALIFIKACIJA, ZNANSTVENA INTER- AKCIJA IN TRANSDISCIPLINARNA KO- OPERACIJA Prej podana razlaga nam pove, da je raziskava podatkovne baze uspešna le v primeru, če je konceptualizirana kot interdisciplinarno podjetje. Kot je razvidno s slike 1, so- ciologija podatkovnih baz izrazito reagira na metode in metodologijo gradnje podatkovnih baz kot tudi na analize podatkovnih baz. Bližnji odnos med sociologijo poda- tkovnih baz in med raziskavami uporabnikov o uporabi in koristnosti je tudi očitna. To se nanaša tako na zasta- vljanje vprašanj, metod in na teoretične pristope. Ugotavljamo, da morajo imeti raziskovalci, ki delajo na področju raziskovanja podatkovnih baz, podvojeno kvalifikacijo v svoji “domači disciplini” (npr. sociologiji, psihologiji, statistiki, informatiki itd.) in v gradnji po- datkovnih baz. Slednja kvalifikacija zahteva več let pro- fesionalnega delovanja na področju gradnje podatkovnih baz in njihovega upravljanja. Le tesna povezava med različnimi sektorji in poglobljeno razumevanje vseh dru- gih aspektov jamči zanesljivo in veljavno raziskovanje podatkovnih baz in lahko prispeva k trajnosti informacij, vsebovanih v njih.