OZ 2008/2

50 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 Forschungsfeldern, in: Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsychologie, 49, 1997, pp. 74–97. Reference 2 Druga objavljena in neobjavljena literatura o materiji tega prispevka. [15] Artus, Helmut M.: Zu einer Soziologie der Datenbank (Diskus- sionspapier), IZ Sozialwissenschaften; Bonn, Sept. 1992, 21 pp. (neobjavljeno). [16] Artus, Helmut M.: Science Indicators Derived from Databases: the Case of the Social Sciences. pp. 297–311. V: Scientometrics, Vol. 37, 1996, No. 2. [17] Sahner, Heinz: Theorie und Forschung. Zur paradigmatischen Struktur der westdeutschen Soziologie und zu ihrem Einfluß auf die Forschung Theorie und Forschung. Zur paradigmatischen Struktur der westdeutschen Soziologie und zu ihrem Einfluß auf die Forschung. (=Beiträge zur sozialwissenschaftlichen For- schung; Bd. 34), Opladen: Westdeutscher Verlag, 1982, 338 pp. Primer popolnoma neuporabne bibliografske podatkovne baze, posebej kreirane za posamičen raziskovalni projekt avtorja. Opombe 1 V tem prispevku se dotikamo le bibliografskih podatkovnih baz. Več razlogov bi lahko navedli za raziskovanje projektnih podatkovnih baz; v manjši meri pa tudi za nekatere druge tipe podatkovnih baz, zadevajočih raziskovalne institute. Iz določenih razlogov je ta prispevek v celoti osredotočen na podatkovne baze v GESIS, kot so SOLIS (družboslovna literatura v nemško govorečih državah), SOFIS (prej FORIS, družboslovni razis- kovalni projekti v nemško govorečih državah) in ZEITSCHRIFT- EN (nemški družboslovni časopisi), ter na primere njihove rabe v kvantitativnih analizah. To lahko pojasni, da je večina primerov precej starih (vendar ne zastarelih), saj so bile raziskave podat- kovnih baz v GESIS-IZ opuščene. 2 Gl. npr. Binder in Herfurth (1990) in Binder in Stahl (1993) ter Best in R.Ohly (1994) v seznamu Reference 1 kot tudi Sahner (1982) v seznamu Reference 2 tega članka. 3 Gl. npr. Güdler (1996); Mutschke (2004). 4 Gl. npr. Renner (1997). 5 Gl. npr. Artus (2005). 6 Gl. npr. Artus (1988, 1992). 7 Gl. npr. Artus (1996). 8 Gl. npr. Binder in Stahl (1994, 1996). 9 Članek “Podatkovna baza“ je objavljen na Wikipedii na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Database. 10 Za razumevanje tega poglavja moramo upoštevati, da se je vse to dogajalo v okviru javnega financiranja. Vsi zajeti instituti so delovali pod enakimi pogoji, z izjemo naših partnerjev v Avstriji in Švici. 11 Kasnejši bibliografski podatki prihajajo iz tiskane bibliografije, ki temelji na anketi (!): vsi nemški sociologi so bili pozvani, da poročajo o svojih publikacijah. 12 Gl. tudi Artus (1992) v seznamu Reference 2 na koncu tega pri- spevka. 13 Omenimo naj, da se lahko zgodovina podatkovne baze nanaša tako na individualno podatkovno bazo, ki je v obravnavi, kot tudi na podatkovne baze kot takšne na sploh, medtem ko se sociologija podatkovne baze omejuje le na splošne vidike. Oboje pa mora biti striktno empirično, sicer je neuporabno. 14 Glede analiz procesov represije teh družbenih pogojenosti gl. Artus (1996) v seznamu Reference 2. 15 Razprava o t. i. procesu produkcije podatkov v sedemdesetih in osemdesetih letih – običajno zadeva podatke iz javne uprave ali zgodovinskih virov – je razkrila eno stran uporabnosti določe- nih podatkov za določene namene pod določenimi pogoji; toda na drugi strani je bila preveč površna, da bi jo upoštevali v tem prispevku. Iz angleščine prevedel Franci Pivec.