OZ 2008/2

58 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 III. Oceanografija, pomorska meteorologija i brodska putovanja IV. Pomorska posada (mornari). Oprema broda. Spašavanje. Morsko ribarstvo V. Pomorsko ratovanje, pomorska taktika. Strategija na moru. Obalni rat. Ratne luke i utvrđene luke. Signalizacija VI. Topništvo i nauka o oružju. Oklopništvo VII. Torpediranje i morske mine. Podmorski rat VIII. Brodogradnja IX. Parni strojevi X. Vodogradnja. Riječna i jezerska plovidba. Opis riječnih tokova. Riječne karte XI. Pomorska medicina XII. Ratna mornarica XIII. Trgovačka mornarica, pomorska plovidba i pomorska trgovina XIV. Pomorsko pravo i zakoni o plovidbi XV. Povijest pomorske plovidbe i povijest mornarice XVI. Mješovito (pomorska beletristika i umjetnost. Pomorska etiketa i ostalo) POVZETEK Mornari{ka knjižnica in založni{tvo c. kr. mor- narice v Pulju Mornariško knjižnico (MarineBibliothek), od konca 19. stoletja imenovano “K. u. K. MarineBibliothek” (Knjiž- nica c. kr. mornarice), je leta 1802 v Benetkah na pobudo nadvojvode Karla (1771–1847), ministra mornarice in vojne, ustanovilo vrhovno poveljstvo avstrijske vojne mornarice. Od samega začetka je bila opredeljena kot znanstvena in strokovna knjižnica. Služila je potrebam mornarice. Njen osnovni namen je bil zbiranje knjig in periodike s področja pomorstva in drugih za pomorstvo pomembnih znanosti. V avstrijsko-francoski vojni leta 1805 je Avstrija izgubila Benetke, z njimi pa tudi to knjižnico. Po vrnitvi Benetk pod avstrijsko oblast so leta 1814 tam našli del njenega fonda. Do leta 1850 je bila knjižnica nameščena v morna- riškem kolegiju (Collegio di Marina). Po vojnih dogodkih leta 1848 se je moral kolegij s knjižnico preseliti v Trst. Tu je bila knjižnica v obdobju 1850–1865 priključena nekaterim izobraževalnim ustanovam mornarice (po- morski akademiji, mornariški zvezdarni, hidrografskemu zavodu). Po preureditev mornarice po načrtih njenega poveljnika nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana konec petdesetih in šestdesetih let 19. stol. se je začel Pulj intenzivno raz- vijati v glavno pomorsko pristanišče avstrijske mornarice. V obdobju 1865–1866 so v Pulj premestili tudi dele raz- formiranega tržaškega hidrografskega zavoda, skupaj z mornariško knjižnico, ki je potem do leta 1918 v Pulju delovala kot osrednja knjižnica avstro-ogrske mornarice. Delovala je v okviru treh ustanov: hidrografske postaje (shrambe) (do leta 1869), hidrografskega zavoda (od leta 1869 do leta 1892, oziroma do leta 1900) in mornariško- tehničnega oddelka (1900–1918). Po propadu monarhije je knjižnico prevzela italijanska vojska v Pulju, njen manjši del pa je bil odnesen v Italijo. Leta 1944 je nemška vojska celoten puljski fond knjižnice prenesla na področje današnje Češke. Leta 1950 so jo pre- nesli v Avstrijski državni arhiv na Dunaju. Leta 1975 je Republika Avstrija večino fonda (okoli 20.000 zvezkov) vrnila v Pulj kot darilo. Fond so namestili v Znanstveni knjižnici (današnji Univerzitetni knjižnici). Manjši del fonda (11.000 zvezkov) je skupaj z inventarnimi knjigami ostal v knjižnici Avstrijskega državnega arhiva na Duna- ju. Od leta 1992 je fond knjižnice v Pulju registriran kot kulturni spomenik Republike Hrvaške, od leta 1996 pa je kot del fonda “Sveučilišne knjižnice” nameščen v “Domu hrvaških braniteljev” (nekdanji mornariški kazino). Mornariška knjižnica v Pulju ima 6.757 naslovov knjig z 20.371 zvezki, od tega okoli 13.000 zvezkov monogra- fij in okoli 7.000 zvezkov časopisov, revij in zbornikov (npr. okoli 800 zvezkov časopisov s področja znanosti o morju). V fondu so izključno znanstvene in strokovne publikacije znanstvenih združenj in ustanov iz vsega sve- ta (predvsem iz Evrope), ki so bile objavljene v obdobju od 16. stoletja do leta 1918. Knjižnica hrani 3 knjige iz 16. stoletja in 10 knjig iz 17. stoletja, največji del fonda (okoli 85 %) pa je iz 19. stoletja. Okoli 60 % fonda (okoli 12.000 zvezkov) je v nemškem jeziku, 15 % v francoskem, 15 % v angleškem, 7 % v italijanskem, okoli 3 % pa v latinskem in v drugih jezikih (španskem, švedskem, danskem, portugalskem, ruskem in drugih; 15 zvezkov je v hrvaškem jeziku). V knjižnici so zastopane skoraj vse naravoslovno-ma- tematične in tehnične znanosti, znaten delež fonda pa sestavljajo knjige s področja pomorstva, hidrografije, oceanografije in tehničnih znanosti, ki so pomembne v pomorstvu. Približno dvesto slovarjev različnih jezikov, enciklo- pedije in leksikoni (npr. Diderotova in d`Alembertova Enciklopedija iz let 1781–1782), zgodovinska in zem- ljepisna dela ter potopisi iz skoraj vsega sveta dajejo knjižnici tudi humanistično-znanstveni in splošnoizo- braževalni značaj. Manjši del fonda je pomemben za mesto Pulj, na primer okoli sto znanstvenih publikacij hidrografskega zavoda v Pulju. Številna dela o avstro- ogrski monarhiji pa so pomembna tudi za preučevanje zgodovine Hrvaške.