OZ 2008/2

66 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 Obletnico Trubarjevega rojstva bo v tem letu zaznamo- valo veliko strokovnih srečanj, konferenc, simpozijev in dogodkov, katerih seznam je objavljen v publikaciji z naslovom 2008, Trubarjevo leto , ki jo je izdal Koordina- cijski odbor za državne proslave v Ljubljani. Navidezna inflacija napovedanih dogodkov sicer pri nekaterih vzbuja nekaj pomislekov, vendar lahko zaradi različnih pogledov in strokovnih izhodišč sodelujočih upravičeno pričakuje- mo tudi sveža in nova spoznanja. Simpozij z naslovom Trubar in internet , s poetičnim pod- naslovom Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove galaksije , je nastal na pobudo dveh društev, to sta Sloven- sko društvo informatika in Slovensko protestantsko dru- štvo Primož Trubar. IZUM je udeležence simpozija gostil pod svojo streho 30. maja 2008. Po naslovu simpozija se zdi, da med 16. in 21. stoletjem ni mogoče potegniti nekih dramatičnih vzporednic, ven- dar nezdružljivi temi odpirata tudi širok prostor za inter- pretacijo preteklih in napoved prihodnjih časov. Mag. Franci Pivec je na začetku povedal, da je spodbuda za simpozij nastala iz prepričanja, da je današnji čas po- doben času, v katerem je živel reformator Trubar. Tudi ta čas sili v neko novo vrsto reformacije, reformacijo druž- bene paradigme. Trubar pa nam mora biti pri tem vzor, da se bomo karavani interneta priključili tako hitro, kot se je on karavani tiska. POZDRAVNI NAGOVORI Navzoče sta najprej pozdravila predstavnika društev, ki sta organizirali simpozij – Niko Schlamberger (predsed- nik Slovenskega društva Informatika) in Srečko Rehar (vodja mariborske sekcije Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar), v imenu pokrovitelja Direktorata/ Direkcije za informacijsko družbo pa je zbrane nagovoril Andrej Flogie. Niko Schlamberger (SDI, Ljubljana) je na retorično vprašanje, kaj imata skupnega informatika in Trubar, od- govoril z orisom širšega zgodovinskega konteksta in šti- rih revolucij pri prenosu informacij. Lepoto teh revolucij vidi v tem, da vsaka naslednja ohrani pridobitev prejšnje in doda nekaj novega. Prva revolucija se je zgodila z nastankom govora, ko informacija postane prenosljiva in ne več samo osebna izkušnja. Druga revolucija je iz- najdba pisave, s čimer postane informacija trajna. Tretja revolucija je iznajdba tiska, ki naredi informacijo splošno, četrta revolucija pa je internet, s čimer postane informa- cija takojšnja (takoj dostopna). Trubar, predstavnik tretje revolucije, je z nagovorom “Lubi Slovenci!” konstituiral narod, slovenščino pa kot svetovni jezik, in tudi čas četrte revolucije in informacijske družbe zahteva svojega Tru- barja, ki pa ga trenutno še nimamo ali pa še ni prepoznan. Srečko Rehar (Slovensko protestantsko društvo, Mari- bor) je svoj nagovor začel z znamenitimi Trubarjevimi besedami: “Vsem Slovencom gnado, mir, milost inu pravo spoznanje božje skuzi Jezusa Kristusa, prosim!” Govoril je o Trubarjevem duhu, ki ga protireformacija ni mogla izničiti kljub izgonu možganov in barbarskemu uničenju protestantskih knjig (načrt škofa Stabeja, ures- ničevalec načrta škof Tomaž Hren). Kar je Trubar začel s svojim književnim delom (prevodi in priredbami), so drugi nadaljevali in rezultat tega je prevod celotne biblije, prva slovnica, slovenski jezik v organizaciji cerkve in slovensko šolstvo. Andrej Flogie (generalni direktor DID) je govoril kot predstavnik mlajše generacije. Značilnost te je digitalna vključenost za razliko od generacije po 65. letu, pri kateri govorimo o digitalni izključenosti. Predstavniki mlajše net generacije so v 95 odstotkih zadovoljni z informaci- jami, ki jih najdejo na internetu, in ne iščejo več dalje. Tako je internet postal način življenja, ki ga ni smiselno zavračati, čeprav je pri tem možna tudi zloraba digitalnih tehnologij. Obdobje, ki bi ga lahko imenovali tudi atomska doba, vesoljska doba, doba toplogrednih plinov, je obdobje interneta, ki ga uporablja v Evropi 250 milijonov ljudi, 85 odstotkov teh pa ima celo širokopasovni internet. Povezo- vanje Trubarja in interneta je pomembno predvsem zaradi kulturne samobitnosti. Če nas je na kulturni zemljevid po- stavil Trubar v formatu tiskanega medija, potem je treba danes isto dejanje ponoviti v formatu digitalnega medija. SIMPOZIJ TRUBAR IN INTERNET