OZ 2008/2

M 67 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 Trubar ni zavrnil tehnologije tiskanja samo zato, ker bi nemške knjige lahko ogrozile slovenščino. Tako tudi mi ne smemo zavrniti digitalne tehnologije zgolj zaradi bo- jazni, da je ogrožen slovenski jezik. Odsotnost v internetu je namreč tudi odsotnost na kultur- nem zemljevidu sveta. Ena pot za našo prepoznavnost je digitalizacija knjižne dediščine (vzori po svetu so projekti Memory, Minerva, Gutenberg, Aleksandrijska knjižnica, Projekt Kanada), druga pot pa je izvirnost idej pri vstopu v internet. Predlagal je podobno srečanje, na katerem bi uskladili mnenja, stališča in vidike o digitalizaciji kulturne dedišči- ne, združili posamične spodbude in resno zastavili projekt v nacionalnem okviru. Po njegovem mnenju lahko obrne- mo internet slovenščini v prid le, če bomo ustvarjalni in (generacijsko) enotni. Pri tem je obletnica Trubarjevega rojstva priložnost, da se vsak posameznik zave odgovor- nosti za razvoj in obstoj slovenstva. PREDAVANJA Dr. Miran Hladnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana) je svoje strokovno delo tesno povezuje z internetom, saj je po njegovi zaslugi velik del besedil slovenske književno- sti že objavljenih v elektronski obliki. 1 Na začetku je razmišljal, kako bi na pogled pojma, ki nimata nič skupnega, povezali predstavniki različnih generacij. Osnovnošolska učiteljica bi pri učni uri s tem naslovom zagotovo morala na začetku izjaviti, da Trubar ni imel interneta. Mladina brez zgodovinskega spomina namreč ne more razumeti, da je obstajal čas brez inter- neta, kaj šele brez mobilnih telefonov. Občutenje časa se brez dvoma spreminja; počasi nekaj ne bo več kronološko po našem štetju ali toliko let pred našim štetjem, ampak bo čas po Googlu ali pred Googlom. Drugi z več znanja bi si pri omembi Trubarja in interneta predstavljali količi- no informacij, ki jih lahko najdemo, če v spletni iskalnik vtipkamo iskalno zahtevo “Primož Trubar”. Predavatelj sam je bil nad rezultati takšnega iskanja razočaran, saj so bila njegova pričakovanja visoka. Na internetu je na- mreč iskal polna besedila Trubarjevih del, ki pa jih je le za vzorec. 2 Po njegovem prepričanju bi to že moralo biti narejeno, morda pa je znak za dober začetek vnosa celo- tnih besedil na spletu že objavljeno kazalo vseh 24 Tru- barjevih knjig. Na retorični vprašanji, kaj Trubarja in internet povezuje in kaj ločuje, je odgovoril, da je razlik očitno več kot podobnosti. Ena sama pomembna stvar, ki ju povezuje, je prelomnost v zgodovini. Razlike pa so po njegovem mne- nju naslednje (slika 1): Trubar Internet prelomnost samo za Slovence in slovenščino za vse človeštvo, torej globalno aktualnost prenos v slovenski prostor l. 1540, sto let po izumu tiska naš prostor doseže brez časovne zamude dosegljivost knjižni projekt je bil namenjen vsem Slovencem, vendar je bilo takrat pismenih samo 3 % prebival- stva po raziskavi RIS 2007 je do- stopen 60 % populacije, 3 raba pa se letno poveča za 12 % avtorstvo prispevek je rezultat posameznikovega uma rezultat velikega števila ljudi, vsak je lahko ustvar- jalen Slika 1: Razlike med zgodovinsko vlogo Trubarja in in- terneta Na retorično vprašanje, ali lahko na neki način prenesemo Trubarjevo izkušnjo – kako je ravnal v zgodovinskem tre- nutku v 16. stoletju – v nas čas, je odgovoril, da obstaja več možnosti, kako si s to izkušnjo pomagati pri vključe- vanju v novo kulturno paradigmo. Izpostavil je tri: • Problem avtorstva in avtorske avtoritete. Internetni čas postopoma briše uveljavljeni koncept avtorstva. Genialnega posameznika je zamenjalo skupinsko prizadevanje, pravni institut avtorske pravice (angl. copyright ), kjer je bila prepoved na prvem mestu, pa zamenjujejo copyleft , 4 licenca cc ( creative commons ), 5 licenca fdl (licenca za rabo proste dokumentacije). Prispevek posameznika je tako samo kamenček v mozaiku, tako da je povsem normalno, da današnjega Trubarja ne najdemo. Vsebine na internetu nastajajo z združevanjem raznolikih informacij, pri čemer ni avtoritete, ki bi povedala, kaj je prav, kaj je na vrhu ipd. Internetni univerzum tako vodita le dve osnovni načeli: ustvarjalnost in svoboda. Besedišče, povezano z internetom, vključuje: skupnost, občestvo, ustvarjal- no gmajno, pametni kaos, decentralizirano eksistenco, množični um itd. V ozadju ustvarjanja tako ne gre za pomanjkanje avtorskega ega, temveč za odpoved avtorskemu egoizmu. In če v slovenski humanistiki vsak bolj ali manj obdeluje svoj mali vrtiček, je Wi- kipedija 6 zagotovo skupinsko podjetje. Gre za nov način proizvodnje znanja, ki so ga še dve leti nazaj omaloževali s tem, da so povzdigovali enciklopedijo Britanico, zdaj pa o tem več ne govorijo, Britanica pa dejansko “umira”. • Problem jezika . Trubarjeva odločitev, da bo natisnil knjigo v slovenskem jeziku, je bila mnogo bolj inova- tivna, kot odločitev za tiskani medij 100 let po njego-