OZ 2008/2

68 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 vem izumu. Čeprav velja, da je danes internet medij angleškega jezika, je pri projektu Wikipedija razmerje povsem drugačno; samo še četrtina člankov je v an- gleščini in njihov delež vztrajno pada v korist drugih jezikov. prevod biblije (Jurij Dalmatin leta 1584) 12. mesto med vsemi narodi prevod operacijskega sistema Windows (leta 1991 prevod verzije 3.0) med 30 jeziki, ki imajo prevod Oken, je slovenščina najmanjši jezik slovenski prispevek v Wiki- pedijo (na dan je ustvarjenih 48 gesel) 23. mesto med 253 jeziki, ki pri- spevajo gesla prispevek v zakladnico znanja pri Wikipediji od 10 mio. člankov je 63.000 slovenskih (tj. 0,6 %, kar pa na delež prebivalstva pomeni, da bi nas Slovencev moralo biti pribl. 35 mio.) Slika 2: Položaj Slovencev na kulturnem zemljevidu • Problem razmerja med domačim in tujim . Vsi veliki slovenski avtorji so šli v tujino (od Trubarja, Prešerna in Cankarja do Bartola), kar je dokaz, da je kulturno preživetje odvisno od nenehnega soočanja s tujim in izpostavljanja tujemu. Brez tega si Hladnik ne pred- stavlja jezikovne in kulturne eksistence. Za konec je ponovil svoje vprašanje, ali je Trubarjeva izkušnja prenosljiva v naš čas. Odgovoril je, glede na vse naštete razlike, da se večina izkušenj minulega časa iz- kaže kot odvečna ali vsaj vprašljiva, da pa je, če hočemo preživeti kot kulturni subjekt, vredno narediti enako kot Trubar: odprto in neobremenjeno premisliti o svojem kul- turnem mestu v svetu in se pogumno podati na novo pot. Mag. Fanika Vrečko Krajnc (Knjižnica Teološke fakul- tete) ni govorila o internetu, ampak o Trubarjevih bese- dilih. Osvetlila je nekatere vidike Trubarjevih posvetil in predgovorov h knjižnim tiskanim delom, ki predstavljajo pomemben del v njegovem celotnem korpusu poleg pre- vodov knjig in ohranjenih pisem. Posvetila in predgovori niso značilni samo za protestant- sko dobo. Za njihov nastanek sta morala imeti interes tako avtor kot naslovnik, ki je za poudarjanje svoje od- ličnosti, hvalospev njegovi časti, povzdigovanje zaslug in porekla bil pripravljen sodelovati s svojimi sredstvi pri izvedbi knjižnega projekta in tako doseči večno slavo in spomin. Večinoma raziskovalci obravnavajo vlogo, vsebino in obliko nemških in slovenskih Trubarjevih predgovorov in posvetil, ona pa je svojo pozornost namenila naslov- nikom, ki so jim bila ta besedila namenjena. Najprej je omenila osrednjo misel Trubarjeve teološke antropologi- je, nato pa se je posvetila njegovi kulturni antropologiji. Naslovniki Trubarjevega sporočila so: duhovniki, pri- digarji, učitelji, starši in vsi, ki znajo brati in lahko širijo verski nauk, pa tudi vdove, ženske in device, ki jim pri- znava vzgojno in izobraževalno vlogo v družbi ter se jim zanjo zahvaljuje. Razlogi za Trubarjevo pisanje so neznanje njegovih ljudi o verskih stvareh, potem neznanje tujega jezika in tudi stiska pred Turki. Prepoznal je problem jezika kot sred- stva kulturnega dozorevanja in 450 let pozneje smo hote ali nehote tudi mi naslovniki njegovih posvetil in dediči njegovih prizadevanj za slovenski jezik. Tone Partljič (pisatelj in dramatik, Maribor) se je takoj opredelil za pripadnika generacije, ki se je težko privadila na internet, zato je prepričan, da bosta prav zaradi takih Gutenbergova in internetna doba še dolgo soobstajali. Svoj govor je posvetil kulturnemu boju okoli Trubarja in se vprašal: Ali to, da smo Slovenci na koncu Gutenbergo- ve dobe, pomeni tudi, da smo na koncu kulturnega boja? S pisateljskega zornega kota vidi ta kulturni boj kot anah- ronističen in neproduktiven. Omenil je svojo kolumno, v kateri je pisal tudi o proslavi ob dnevu reformacije, za katero meni, da bi morala biti bolj v domeni protestantov in manj rimsko-katoliške cerkve (manjkal je lik Trubarja, predstavili pa so lik škofa Hrena). 7 Čeprav so nekoč gle- dali na protestantizem 8 kot na neke vrste pangermansko idejo, pripadnike luteranske vere pa so imeli za odpadni- ke od slovanskega naroda, bi bilo treba v današnjem času preseči boj o tem, kdo je pisal slovenske knjige in kdo jih je zažigal, in zavzeti spravljivo Slomškovo stališče o Tru- barju, da je namreč treba, kljub temu da je bil na napačni strani (Cerkve), dati njegovemu kulturnemu poslanstvu prednost pred (krivo)verskim delovanjem. Dušan Voglar (Enciklopedija Slovenije, Ljubljana) sta- rosta slovenskih enciklopedistov, je poročal o svoji po- globljeni raziskavi Trubar v enciklopedijah in leksikonih . Napisal je obširen prispevek, udeležencem simpozija pa je predstavil glavna spoznanja. Izhodišče njegovega raz- iskovanja sta bili dve vednosti: prva, da je vsak slovarski prispevek pregledno urejen način posredovanja informa- cij, in drugič, da v (ne)najdenih slovarskih prispevkih odseva vsakokratno stanje stroke in subjektivni odnos avtorja prispevka ali urednika do Primoža Trubarja. Pri pregledu 75 knjižnih enot je našel slovarske sestavke, ki so skopi, napačni, strokovno korektni, obširni, pomanj- kljivi, nepregledno nedoločni, zgledno natančni, različno dodelani in oblikovani, s pretehtanimi ali do neprepoznav- nosti premešanimi podatki. Po visoki znanstveni kakovosti,