OZ 2008/2

70 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 Na koncu je povedal, kolikokrat so v časopisu Delo omenili Primoža Trubarja v zadnjih štirih letih pred 500. obletnico rojstva. Statistični podatki so se pričakovano (binarno) povečevali (18-krat v letu 2004, 35-krat leto po- zneje, 68-krat leta 2006 in 180-krat v letu 2007). Dr. Rajko Muršič (Filozofska fakulteta, Ljubljana) meni, da bo kulturni boj trajal in dobival vedno bolj bizarne razsežnosti. Sam tudi ne deli optimizma s prejšnjimi go- vorci, da internet osvobaja. V resnici je internet sredstvo zasužnjevanja, kar je močan razlog za zaskrbljenost nad prihodnostjo. Svojemu predavanju je dal naslov Nekaj sprehodov po različnih človeških svetovih . Predstavil je govor kot učin- kovito simbolno komunikacijo, ki je učlovečila človeka. Zmožnost uporabiti simbolni jezik je skupna vsem člove- škim skupnostim, kar pomeni, da je bilo človeštvo zmeraj globalno, enotno, in da ni možno, da bi bila katera koli skupnost izolirana od drugih. Ker simboli omogočajo pre- seganje časa in prostora, omogočajo širši prenos znanja in čvrsto socialno organizacijo. Kitajci, ki so iznašli tehniko tiska sto let pred Evropo, si niso izmislili knjig, ker jih niso potrebovali, Evropejci pa so za mobiliziranje množic in boljše izkoriščanje znanja potrebovali tudi knjige. Govoril je o razvoju elektronskih medijev: na koncu 19. stol. prenos glasu po radiu (aparat, ki govori, govorca pa ni videti, je posnemal svetopisemsko realnost, kjer je bog vseprisoten in govori, vendar ga ni mogoče uzreti), nato v začetku 20. stol. poleg zvoka še prenos podobe po tele- viziji in v današnjem času na internetu sinteza podobe, ki predstavlja okvir celotne komunikacije, glasu, ki ga je moč aktivirati, in besede. Dvomi, da bo človeštvo izumilo boljši jezik od simbol- nega, ne ve pa se, kaj lahko človeštvo pridobi z novimi tehnologijami. Prepričan je, da nas bolezni novega časa šele čakajo. Marjan Pungartnik (pesnik, Maribor) je urednik spletne revije Locutio, v kateri bodo objavljeni prispevki tega simpozija. Predstavil je zgradbo te elektronske revije: Prvi modul je literarni del, v katerem je objavljenih že več kot 790 besedil, drugi modul predstavlja indeks avtorjev (okrog 650) in tretji kroniko dogajanja v mikro- okolju (kar ni zanimivo za množične medije). Revijo bere približno 2000 bralcev (polovica iz Amerike, eden celo iz Jemna), statistika letnega obiska na spletni strani pa se giblje okrog 700.000. Revija Locutio predstavlja odprt literarni prostor, drugačno zasnovo, kot jo imajo obstoje- če revije (ki gojijo izraz zaprtega prostora). Ko je omenjal tradicionalno knjigo in njeno perspektivo, je prepričano izjavil, da je Gutenbergove dobe zagotovo konec. Treba je počakati samo na dovolj uporabne bral- nike, pa bodo knjižnice ostale brez knjig. Čas, ki se na- poveduje, je čas e-črnila in e-papirja, v tem času pa bodo avtorji na internetu podobno kot Trubar v svojem času nagovarjali “deviško” občinstvo. Peter Tomaž Dobrila (KIBLA, Maribor), utemeljitelj in- stitucije Kibla, je svoje predavanje odmaknil od tiskanega medija in s številnimi podatki predstavil elektronsko ko- munikacijo, ki je prav tako kot knjiga samo ena od oblik informacijskega okolja. Cilj njegovega predavanja je bil predstaviti globalno vas s statističnimi podatki. Izpostavil je leto 2007, ko je prvi- krat število urbanega prebivalstva preseglo število rural- nega, tako da v svetu zdaj že polovica človeštva uporablja internet ali mobilne komunikacije. Po načrtu i2010 pa naj bi 95 odstotkov prebivalcev postalo digitalno pismenih in imelo dostop do svetovnega spleta. Pri taki nezmanjšani rasti bo do leta 2012 vsak prebivalec Zemlje uporabljal sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Upravičen pomislek pri takšnem skokovitem razvoju je povečevanje onesnaževanja okolja, saj naj bi do leta 2015 računalnik postal najnevarnejši odpadek v okolju. Zato je Dobrila skeptičen ob pobudah v stilu One laptop per child 12 v nerazvitih, predvsem afriških državah, saj hkrati, ko dela- mo dobro, pospešujemo ekološko katastrofo. Internet je prvi medij, ki ponuja neomejeno število distri- bucijskih kanalov in možnost, da tudi uporabnik postane producent (recimo projekti Wiki). Ni presenetljivo, da je rast interneta najmočnejša v Aziji, 13 preseneča pa, da je Evropa prehitela Ameriko. V prihodnosti se bodo elektron- ske komunikacije preselile iz prostorov in stavb, brezžični internet pa bo dosegel območja tudi v dometu 60 km, tako da bodo pokrite celotne pokrajine (npr. Tibet, Nepal), kar je sicer v kombinaciji s satelitom že zdaj mogoče. Svojo pozornost je namenil tudi jeziku in s tem v zvezi omenil okolje Michael za digitalizacijo kulturne dediš- čine v okviru mreže Minerva, 14 pri katerem je Slovenija aktivna opazovalka, pa projekt Evropska knjižnica, 15 ki vključuje 12 jezikov (slovenščine še ni zraven), do leta 2020 pa je predvideno, da naj bi bilo v celotnem besedilu digitaliziranih preko 61 mio. knjig. Internet je medij, ki združuje slike tega, česar ne do- sežemo (Hubblov posnetek iz vesolja), kar vidimo (sate- litska slika mesta) in česar običajno ne vidimo (posnetki podvodnega sveta ali človeške notranjosti). Vsebine nastajajo v petih korakih: zajemanje sveta, rekonstruk- cija sveta, razpoznavanje sveta, vstavljanje sveta in integracija.