OZ 2008/2

M T 71 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 Na osebnih računalnikih še prevladujejo Microsoftovi operacijski sistemi, na superračunalnikih in mobilnih tehnologijah pa že odprtokodni sistem Linux. Ker trenut- no govorimo o globalni vasi in smo potemtakem globalni kmetje, upa, da bomo svoje potomce naučili, kako postati globalni meščan v globalnem mestu. Mag. Franci Pivec (IZUM, Maribor) je v izhodišču svoje- ga predavanja o jezikih na internetu poudaril misel, da si jezikovna raznovrstnost 16 zasluži vsaj tolikšno pozornost kot biotska raznovrstnost, saj tudi jezikom grozi izumrtje. 17 Na položaj materinščine, njen razvoj ali morebitni zaton vpliva: • Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije in interneta. Položaj materinščine glede na angleščino določajo tudi ekonomske zakonitosti in interesi mul- tinacionalk, ki iščejo tržišče za svoje proizvode in storitve (npr. strojno in programsko opremo) in za ta prodor uporabljajo angleščino. • Odnos znanstvenikov, ki publicirajo pretežno v an- gleščini, do maternega jezika in razvoja strokovnega izrazja v njem. 18 • Odnos vlad posameznih držav, ki podpirajo ali zatira- jo jezikovno samobitnost in raznolikost. • Mišljenje, da na internetu prevladuje angleščina. 19 V resnici ima vsak materni jezik vitalno moč za nova poimenovanja (primer Indije v pokrajini Pandžab, kjer je bilo leta 1996 na računalnikih še vse angleško, leta 2006 pa je bila angleščina že na tretjem mestu). • Prevladujoč pogled na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, da je namenjena bolj kot ne zabavi (angl. tainment ), pri kateri je človek pasiven potrošnik in mu je vseeno, četudi sprejema v tujem jeziku. Za ustrezni položaj slovenščine na internetu je treba: • Internet videti kot veliko priložnost in ne kot mesto ogroženosti. Jezik, ki ga govori manjše število prebi- valcev, bi moral internet dojemati kot širok prostor za preboj in uveljavitev materinščine. • Organizirati dovolj ustvarjalne sile. • Narediti internet dostopen večini za razumno ceno storitev (socialna ločnica je vedno pomembnejša od tehnične). • Usposobiti uporabnike in dvigniti digitalno pismenost vsega prebivalstva. 20 • Prepoznati etične in kulturne vidike informacijske družbe, saj trenutno velik del informatikov ne razume, kaj pomeni kulturna identiteta v informacijski družbi. • Pritegniti mlade k ustvarjanju internetnih vsebin, saj bodo v ustvarjalnem procesu zagotovo uporabili ma- terni jezik. • Oblikovati razvojno strategijo. Pravi stebri informacijske družbe so etika, znanje in parti- cipacija, vse troje pa temelji na materinščini. Ker je inter- net nova paradigma, ki odpira drugačne poglede na svet, s svojo drugačnostjo spodbuja tudi inovativnost, kar je bila dobra iztočnica za razpravljavca ddr. Muleja. RAZPRAVA Ddr. Matjaž Mulej (EPF, Maribor) je v svoji vnaprej napovedani razpravi želel odgovoriti na vprašanje, ali je danes med nami še kakšna takšna osebnost, kot je bil Trubar. Ekonomska znanost je v obdobju Gutenbergo- ve galaksije naredila kar nekaj inovacij, zato je najprej opredelil ta pojem. Inovacija je (drugače od zastarele definicije v Slovenskem pravopisu) vsaka novost, ki je v praksi koristna za uporabnike. Torej o tem, kaj je dobrega naredil Trubar, ne odloča on sam kot avtor, ampak mi kot uporabniki njegovega dela. Za obstoj inovacije mora biti izpolnjenih kar nekaj pogo- jev in pri tem nobeden ne sme manjkati. Potrebujemo: • idejo, ki je obetavna, • podjetne ljudi in organizirano podjetništvo, • zadostno celovitost, da nič bistvenega ne spregleda- mo, • sodelavce, da začne ideja delovati v vsakdanjem me- nedžmentu, • primerno kulturo, • dobavitelje, odjemalce in konkurente, • primerno družbeno okolje, • naravno okolje, • srečo. Na osnovi tega je preveril, kakšen je bil Trubar (lastnosti, ki bi jih potreboval tudi novi potencialni Trubar): • protestiral je proti utečeni praksi, brez česar ni mogo- če uveljaviti nečesa novega, • uporabil je nove tehnološke in družbene možnosti, • delal je s težnjo, da koristi uporabnikom (Slovencem), • imel je vizijo, da ustvarja nekaj novega, • podjetno je uveljavil svoje zamisli, • uspešno je premagoval številne odpore, • spretno se je izmikal oviram, • sodeloval je s potrebnimi partnerji. Kot predavatelj invencijsko-inovacijskega menedžmenta je Mulej opozoril, da zgodovine ne smemo vrednotiti po možnostih, strojih in storitvah, ampak po podjetnih lju- deh, ki so jih uporabili. Zato ima Slovenija možnost nadoknaditi zaostanek v podjetništvu le tako, da v šolstvo vgradi usposabljanje podjetnih ljudi. 21