OZ 2008/2

74 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 (direktor za strategijo v Rutherford Appleton Laboratory – Didcot, Anglija, hkrati predsednik euroCRIS-a). Ključno predavanje prvega dne je imel Alexis-Michel Mugabushaka , predstavnik European Science Founda- tion (ESF), ki združuje 78 raziskovalnih organizacij iz 30 evropskih držav. Predstavil je aktivnosti in prizadevanja ESF v sodelovanju z European Heads of Research Coun- cils (EuroHORCS) glede skupnega združenega evropske- ga informacijskega sistema raziskovalne dejavnosti (Joint RIS – Joint European Research Information System), ki bi povezoval obstoječe CRIS-e. Predstavil je project, ki je bil izveden v okviru EuroHORC in v katerem je bilo ana- liziranih 17 različnih evropskih sistemov CRIS. Nadalje je opisal tudi tri možne modele združenega CRIS, nji- hove potencialne uporabnike in tudi naloge pripadajočih delovnih skupin projekta. Zaključek samega predavanja pa je bila ugotovitev, da je pred zduževanjem različnih sistemov CRIS v enoten skupni CRIS treba posamezne sisteme dograditi in spraviti na neki skupni imenovalec. Tak skupni imenovalec bi v smislu metapodatkov lahko predstavljal skupni metapodatkovni format CERIF, ki je v obliki XML in bi se uporabljal predvsem za izmenjavo podatkov. Seveda pa je pri tem poudaril tudi pomembnost izboljšanja spremljajočih procesov sistemov CRIS, pred- vsem z organizacijskega vidika. Tema naslednjih predavanj prve sekcije prvega dne se je nanašala na predstavitve primerov v zvezi z zagotavlja- njem kakovosti sistemov CRIS. Grete Christina Lingjaerde in Andora Sjøgren (Cen- tre for Information Technology (USIT), Universitiy of Oslo) sta predstavili norveški nacionalni sistem Frida, ki je integrirano raziskovalno okolje za dokumentacijo in predstavitev raziskovalnih aktivnosti in raziskovalnih in znanstvenih rezultatov. Zgrajena je z Oraclom in v upor- abi od leta 2003. Podatke iz sistema Frida uporablja tudi norveško Ministrstvo za izobraževanje in raziskovanje. Ker podatki igrajo pomembno vlogo pri določanju let- nega proračunu norveških univerz, je kakovost podatkov še posebej pomembna. Maximilian Stempfhuber (GESIS-IZ Social Science Information Centre, Bonn) je v svojem prispevku povzel izkušnje skupnosti CRIS pri prizadevanju za izboljšanje kakovosti sistemov CRIS (IQ – Information Quality). V ta namen je analiziral prispevke zadnjih štirih konferenc CRIS in ugotavil, da zaenkrat še ne obstaja ustrezna pot, ki bi skrbela za izboljševanje kakovosti sistemov na podoben način, kot za zagotavljanje konsistentne struk- ture podatkov skrbi podatkovni model CERIF. Navedel je tudi vidike za bolj formaliziran model kakovosti, ki bi pospešil razpravo in izmenjavo znanja in olajšal prenos standardiziranih metrik in metodologij med posameznimi sistemi CRIS. Jürgen Güdler in Holger Hahnen (Deutsche Forschun- gsgemainschaft (DFG), Bonn) sta v prispevku z naslo- vom “Quality is the Product is the Quality – Information Management as a Closed-loop Process” predstavila mod- el “produktno vodenega zagotavljanja kakovosti” (angl. product-governed quality assurance model ), ki so ga raz- vili s ciljem dosegati največjo možno kakovost podatkov pri izgradnji informacijskih sistemov. Osnovni princip tega modela je spoznanje, da kakovost podatkovnih za- pisov narašča s frekvenco uporabe zapisov (kakovost = uporaba X frekvenca). Če ponudniki informacij od uporabnikov uspejo pridobiti povratno informacijo o stanju proizvoda (napake, pomanjkljivosti), je s tem ini- cializiran proces zagotavljanja kakovosti. Vsebina predstavitev druge sekcije prvega dne pa se je v glavnem nanašala na značilnosti in različne tehnike in pristope, ki omogočajo (naj bi omogočali) večjo učinkovitost iskanja po sistemih CRIS in iskanjih nasploh. CRIS-i običajno vsebujejo veliko količino različnih po- datkov, ki so pogosto podrobni, a kljub temu nenatančni, slabo organizirani in nepopolni, zato uporabniki težko najdejo specifične informacije. Za uporabo takšnih podatkov je treba uporabiti posebno znanje (enačbe, algoritme). Germán Hurtado Martin (Ghent Univer- sity, Hogeschool Ghent) je predstavil možnost uporabe osebnih iskalnih agentov (angl. personal search agent ), ki delujejo na osnovi matematične teorije mehkih (angl. fuzzy sets ) in grobih množic (angl. rough sets ). Praktične aplikacije, ki uporabljajo to tehnologijo, so primerne za sklepanje tudi na nepopolnih informacijah in ponujajo bolj fleksibilen proces ugotavljanja ujemanja med upora- bnikovimi interesi (iskalnimi zahtevami) in informaci- jami, ki so na voljo. Helle Lauridsen (ProQuest) je v svoji predstavitvi pri- kazala potrebo po dodatni kakovosti pri indeksiranju podatkov – globoko indeksiranje (angl. deep indexing ). Znano je namreč, da se pri iskanju pogosto spregledajo pomembni podatki, ki so prikazani v slikah, grafih, tabe- lah, kar je še posebej značilno pri predstavitvah (člankih) raziskovalnih dosežkov v naravoslovnih znanostih (v povprečju znanstveni članek vsebuje 7–10 slik). Na prim- eru CSA Illustrata: Natural Sciences je prikazala, kako so se globokega indeksiranja slik lotili pri ProQuestu. Thomas Severiens (University of Osnabrück, Berlin) je s predstavitvijo projekta Open Access-Network – izgradnja obsežnega repozitorija s prostim dostopom (angl. open access publication repository ) prikazal, na kaj vse je treba biti pozoren, če želimo zagotoviti ustrezno kakovost takšnega repozitorija. Zelo pomembno je dobro definirati