OZ 2008/2

M 77 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 V sklopu slovenskega predsedovanja EU je bila 12. maja 2008 na Bledu delavnica z naslovom “Etika in e-vklju- čenost”, za katero sem dobil “vstopnico” kot predstavnik Sveta evropskih društev poklicnih informatikov (CEPIS – The Council of European Professional Informatics So- cieties ) . Delavnica je bila uvod v konferenco “i2010”, ki je bila potekala naslednje dni prav tako na Brdu ter obenem pripravljalni sestanek za konferenco na ministrski ravni o e-vključenosti, ki bo decembra na Dunaju in naj bi sprejela pomembne dokumente EU za to področje. Razpravljanje o zastavljeni temi ima tudi svojo formalno predzgodovino, od katere naj omenim strokovno srečanje 29. oktobra 2007 v Bruslju ter obravnavo politike EU o e-vključenosti na ministrskem srečanju decembra 2007 v Lizboni. Evropska komisija – Generalni direktorat za informacij- sko družbo in medije, v okviru katerega deluje posebna enota “IKT za vključenost”, neposredna organizatorka delavnice, že celo leto 2008 izvaja projekt “E-inclusion. Be part of it!” (http://europa.eu/information_society/ein- clusion), katerega cilj je preseganje družbene in ekonom- ske izključenosti s pomočjo novih tehnologij. Gre za več kot 150 programov, raziskav in akcij, ki se bodisi nadalju- jejo že od prej bodisi začenjajo na novo. Med zajetimi projekti je tudi EVIP, ki sta ga skupaj zasnovali Sloven- sko društvo Informatika in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana in se nanaša na e-vključitev slabovidnih ljudi. Obširen program blejske delavnice je bil očitno prevelik zalogaj za enodnevno srečanje, kar pa je bil predvsem problem tistih, ki nismo sodelovali v prejšnjih fazah obravnave. Večina udeležencev je bila pred tem na bru- seljski delavnici z enakim naslovom in so praktično le nadaljevali razprave z domala istimi referenti. Kar sem zaznal kot problem, je kontinuiteta, ki jo zagotavljajo strokovno dominantni posamezniki iz določenih držav, druge članice (med njimi tudi Slovenija) pa ne zagotavl- jajo opaznega zastopstva ter bolj ali manj paberkujejo in sprejemajo, kar je ponujeno. To je lahko posledica ne- zainteresiranosti njihove strokovne javnosti za zastavljene teme ali pa indiferentnosti domačih organizatorjev, ki se ne poglobijo v vsebino. Za Slovenijo v danem primeru velja prvi razlog. IZHODI[^NO STANJE Eurobarometer 274 iz aprila 2007 kaže, da ima 95 od- stotkov ljudi v EU dostop do telefona, 54 odstotkov jih ima doma osebni računalnik in 42 odstotkov ima od doma dostop do interneta. Seveda so glede tega precejšnje raz- like in Skandinavija, skupaj z Nizozemsko je v veliki prednosti. Že v drugi skupini pa je tudi Slovenija, skupaj z Nemčijo, Belgijo, Francijo in Veliko Britanijo. Po oceni Simona Rogersona, ki vodi Center za računalniško in družbeno odgovornost na Univerzi De Montfort, se ljud- je v glavnem zavedajo, da gre za odločilno tehnologijo, težave pa jim dela nezadostna infrastruktura, za katero bi morala poskrbeti država. V zvezi z njo Paul Timmers iz Generalnega direktorata za informacijsko družbo opoza- rja, da zajema poleg tehnične dostopnosti tudi politične in pravne vidike, informacijsko nesimetričnost, investicije, interoperabilnost ter intrinzično raznovrstnost. Naivno je misliti, da tehnologija prinaša zgolj koristi, de- jansko poraja tudi vrsto novih problemov, tveganj in ovir za večje ali manjše število ljudi. Vseeno je, ali pri tem opazujemo procese ali proizvode, saj se v obeh primerih soočamo z etičnimi vprašanji: • Ali sploh lahko pridemo zraven? • Ali lahko sami izbiramo? • Kdo je “režiser” predstave? • Je naša identiteta ogrožena? • Se lahko ubranimo zlorab: žaljivih vsebin, nezažele- nih sporočil, virusov, vdorov ipd.? • Lahko zaščitimo svojo zasebnost? • Kako je opredeljena in sankcionirana odgovornost? • So ogrožene temeljne pravice: enakopravnost, avto- nomnost, vključenost, reprezentativnost? • Ali obstaja zaupanje? Informacijski sistemi vplivajo na obnašanje in delovanje ljudi, spreminjajo pogoje dela in delovno okolje ter nare- kujejo drugačno vrednotenje izkušenj. So pa tudi ekološki dejavnik, bodisi z neposrednim delovanjem (sevanje, ogljik) ali posrednim delovanjem (promet). Treba je dose- či prag usposobljenosti, da IKT lahko postane učinkovito DELAVNICA ETIKA IN E-VKLJU^ENOST