OZ 2008/2

78 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 orodje za človeka in ne obratno. K tej usposobljenosti nujno spada tudi poznavanje družbenih in etičnih vidikov IKT, o čemer študentje redko slišijo kakšno besedo. Delavnica je imela zahtevne cilje: • prispevati k taksonomiji informacijske etike glede na vključenost, • opisati pristope k tem etičnim vprašanjem, • opredeliti prioritete ali najbolj žgoče probleme na etičnem področju, • preizkusiti tri glavne pristope v obravnavi: pravičnost, odgovornost in skupno dobro, • utemeljiti etiko kot družbeno dinamiko, • pokazati, da se etika IKT tiče tako procesov kot proiz- vodov. VAROVANJE ZASEBNOSTI Zelo pogosto se etični vidiki IKT zožijo zgolj na vpraša- nje zaščite osebnih podatkov, kar je zelo huda redukcija in kaže na nerazumevanje družbenega vpliva nove teh- nologije. Ne glede na to gre za zelo pomemben segment, o katerem se je govorilo na podlagi prispevka Thomasa Zerdicka iz Generalnega direktorata za pravice in svoboš- čine. EU je dovolj mlada, da zaščito osebnih podatkov v zvezi z IKT zajemajo že njene temeljne listine: • Listina EU o temeljnih pravicah, • Pogodba o EU, • Evropska konvencija o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ključni pojmi za etiko IKT v teh dokumentih so: člove- ško dostojanstvo, pravica do osebne integritete (fizične in mentalne), spoštovanje zasebnosti in družinskega življenja, zaščita osebnih podatkov, nediskriminiranost (spol, rasa, barva kože, etnično poreklo, genetske lastnosti, jezik, re- ligija, politična in druga prepričanja, pripadnost manjšini, lastnina, telesna prizadetost, starost, spolna usmerjenost). Zaščito podatkov posebej ureja Direktiva 95/46/EC, ki iz- haja iz tega, da morajo biti informacijski sistemi v službi ljudi, da morajo dosledno upoštevati temeljne pravice in svoboščine in da morajo koristiti splošnemu ekonomske- mu in družbenemu napredku. Ko je Evropski parlament leta 1995 sprejemal to direktivo, je imel pred očmi težav- no nalogo uravnoteženja najvišje možne zaščite osebnih podatkov in maksimalno sproščenega pretoka podatkov. Zato je bilo treba natančno definirati dejavnike in odnose: • pravice subjekta podatkov in razpolagalca s podatki, • splošna pravila obdelave osebnih podatkov, • pravice, obveznosti, pomoč, sankcije, • nadzorne organe. “Osebni podatek” po direktivi pomeni precej več, kot se običajno misli: gre za “sleherno informacijo, ki se nanaša na ugotovljeno ali ugotovljivo naravno osebo” (2. člen). Pred očmi je treba imeti tudi pomen “obdelovanja oseb- nih podatkov”, ki zajema njihovo zbiranje, zapisovanje, organiziranje, shranjevanje, prirejanje, preiskovanje, sve- tovanje, uporabo, razvrščanje, razširjanje, povezovanje, omejevanje, preprečevanje, brisanje in uničevanje teh podatkov (4. člen). Načeloma je treba za vsako obdelavo pridobiti pisno soglasje subjekta podatkov (2. člen). Vsa- ka izjema od tega načela mora biti utemeljena na zakonu. (8. člen). To velja tudi za prenos osebnih podatkov (26. člen). O praksi uveljavljanja teh načel je na blejski dela- vnici govoril tudi irski komisar za varstvo podatkov Billy Hawkes. V pripravi je nov dokument EU o obdelavi osebnih po- datkov glede zdravja in obdelavi elektronskih zdravstve- nih zapisov, kjer se odpira cela vrsta etičnih vprašanj, na katera dosedanji splošni dokumenti nimajo odgovorov. O tem je na Bledu govoril tudi Tone Žakelj iz skupine, ki se pri SAZU ukvarja z etiko zasebnosti v raziskovanju. Zame presenetljiv je bil prispevek Borisa de Ruyterja iz Philipsovih raziskovalnih laboratorijev, ki ga je na Bledu predstavil njegov sodelavec Jeroen Terstegge in je demonstriral etične poglede enega od velikih proizvajal- cev IKT. Visoke tehnologije se vse bolj osredotočajo na razvoj t. i. ambientalne inteligence, ki podpira ljudi, da se hitreje spomnijo, lažje preverijo, ki jih vzpodbuja, varuje in jim lajša medsebojno povezovanje. Prihajajo cele in- frastrukture pod oznako CareLab, ki napovedujejo novo bivalno kulturo, novo pojmovanje “doma”, ob čemer pa se odpirajo vprašanja svobodnega odločanja, intelektu- alnih interesov, estetike pa tudi ekonomskih možnosti. Manjkajo raziskave, ki bi razkrile vse razsežnosti uporabe IKT kot orodja, s katerim se bistveno spreminjajo vsak- danji odnosi in komunikacije med ljudmi. Gre za študij “socialnih mrež”, za etnografske študije “življenjskih stilov”, za “uporabniške študije”, za “kognitivne študije” itd. Etika pri vsem tem je bistvena: • ker je za vse spremembe potrebno soglasje uporabni- kov, • ker je treba preseči občutek odvisnosti od tehnologije, • ker je treba zaščititi osebne podatke, ki jih ambiental- na inteligenca nenehno kopiči, • ker IKT ne sme zasenčiti neposrednega odnosa člove- ka s človekom. IKT IN STARANJE Eden vodilnih strokovnjakov za bioetiko in znanec iz Ifipovih krogov Emilio Mordini iz Centra za znanost, družbo in državljanjske pravice v Rimu (Centro per la