OZ 2008/2

M T 79 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 Scienzia, la Societá e la Cittadinanza) je na široko odprl tematiko odnosa starejših ljudi do IKT. Njegovo bistveno izhodišče je, da starost ni biološki, ampak kulturni proces. Obstaja sedem stopenj staranja: zgodnje otroštvo, otro- štvo, adolescenca, podaljšana adolescenca, srednja leta, podaljšana srednja leta in starost. O odnosu starejših ljudi do IKT govori raziskava Senior- watch, ki jo je EU naročila leta 2002 in se nanaša na lju- di, starejše od 50 let. Razloge za njihovo tehnofobijo od- kriva v nezainteresiranosti proizvajalcev IKT za potrebe te ljudi, ki se zato počutijo odrinjeno in izgubljeno. Le 30 odstotkov te populacije sicer meni, da so prestari za “no- votarije”. Ista raziskava je razkrila, da starejši med 50 in 59 letom povsem dohitevajo mlajše glede uporabe inter- neta, da pa pri višji starosti njihova participacija radikalno upade. Z izjemo prej omenjenega deleža vse druge zelo skrbi, da bodo zaradi tega izključeni in so se pripravljeni angažirati, če bi jim bila ponujena priložnost. Priložnosti pa so zelo redke, ali pa ponudniki zelo malo vedo o kul- turni kompleksnosti pojava starosti in “streljajo mimo”. Obstaja resna nevarnost, da bi se (ne)uporaba IKT spre- menila v ločnico, ko nekdo postane “star”. Potrebna so poglobljena spoznanja in načrtne aktivnosti, da do te katastrofe ne bi prišlo. Ob vsem tem pa je treba spoštovati tudi pravico do zavračanja IKT – pravico do tehnofobije – ter preprečiti izključevanje takšnih ljudi. Kohorta ljudi v EU, starejših od 65 let bo od sedanjih 16 odstotkov do leta 2030 močno prestopila mejo 20 odstotkov, zato ne preseneča, da je v okviru kampanje “E-inclusion. Be part of it!” s 1. januarjem 2008 stekel tudi projekt @Senior, v katerem sodelujejo Italija, Velika Britanija, Romunija, Danska in Belgija. EU je za ta pro- jekt namenila milijon evrov. Za blejsko delavnico so prip- ravili obširno brošuro z naslovom “Etika in e-vključevnje starejših ljudi” (http://www.seniorproject.eu ). Več mili- jonov evrov za programe bogatenja starosti predvidevajo tudi v okviru FP7, AAL, CIP ter Regionalnih fondov. ETIKA IN MARGINALIZIRANA MLADINA Maria Jose R. Malmierca, voditeljica Enote za e-učenje v španskem Superračunalniškem centru Galicije (CEGSA), je uvedla temo o pomenu IKT za mlade ljudi, pri čemer je znano, da si jih 70 odstotkov ne zna več predstavljati živ- ljenja brez interneta. Toda kaj je s preostalo tretjino, ki bo tudi živela v informacijski družbi, pa je izključena zaradi kulturnih, izobrazbenih, ekonomskih ali infrastrukturnih razlogov? Med njimi so tudi bolni, priseljenci, zaporniki, hendikepirani … Zanje je treba razširiti možnosti, razviti dodatne kapacitete in jim ponovno dati priložnost. Primer je projekt “e-Hospital”, ki ga podpira Socrates/ Grundtvig 1 in zajema e-učenje mladih pacientov z raz- ličnimi obolenji, prav tako pa tudi pridobivanje praktičnih usposobljenosti, poklicno svetovanje itd. Projekt YES v okviru Socrates/Leonardo vključuje mladino, ki je pre- zgodaj zapustila šolo in jo je treba došolati ter pripraviti za zaposlitev. Pri tem projektu sodeluje tudi Slovenija, medtem ko pri “e-Hospital” ni vključena, kar je glede na dolgo tradicijo bolnišničnih šol čudno. Razlog je morda ta, da slovenska šolska praksa ni dojemljiva za uporabo IKT, na kateri temelji program, ki je v drugih članicah EU zelo uspešen. Stef Steyart iz belgijske Flandrije je bil kritičen do razis- kav o vključenosti mladih, saj raziskave ne upoštevajo so- cialnega vidika, ki je najpomembnejši. V raziskavi, ki jo je predstavil, so dobili razlogi za neuporabo IKT nasled- nje frekvence: odpor do IKT – 8, nezainteresiranost – 15, finančne ovire – 98, socialna revščina – 215, kompleksno – 142. Očitno informacijska družba le še poglablja social- ne razlike, kar zasluži posebno pozornost. Anita Lähde iz finske Fondacije za socialno pedagogiko je opozorila na porast hazarda na internetu (casino-games, wild-games, internet-poker, loterija, stavnice …), ki pri- tegne že 4–5 odstotkov mladine in postaja resen problem. ETIKA IN KULTURNE MANJ[INE Za izhodišče obravnave etičnih vidikov uporabe IKT za potrebe kulturnih manjšin je služil prispevek Btihaj Ajaneja iz Londonske ekonomske šole (London Scho- ol of Economics), ki je odgovarjal na vprašanje, ali je vključitev kulturnih manjšin v informacijsko družbo po- trebna zaradi socialne vključitve ali zaradi ekonomske konkurenčnosti. V prvem primeru je vključitev cilj sama po sebi, pri drugem pa zgolj sredstvo za nekaj drugega. Seveda pa se razloga medsebojno ne izključujeta in to je najpomembnejše. Ne smemo si delati iluzij, da dostop do interneta že zbriše zakoreninjene neenakosti glede kulturnih manjšin. Stare neenakosti se le izrazijo na nov način. IKT dezintegrira skupnosti v atomizirane posameznike, kar vodi v depoliti- zacijo odnosa med manjšino in večino. Tehnokracija krepi oportunizem in asimilacijo, ker se pripadniki kulturnih manjšin vse bolj bojijo, da bodo “zaostali” in da bodo v primeru neuporabe IKT “odpadli”. Informacijska integra- cija v resnici krha občutljivost za razlike in drugačnost. Informacijska družba zahteva od države dodatno od- govornost glede vključitve s pomočjo IKT, pri čemer formalna zagotovitev dostopa še ni dovolj za e-vključi- tev! Morda je tudi “kulturna manjšina” kot kategorija že element izključevanja, zato je potrebna velika pazljivost pri poimenovanjih. Pri tem so poleg IKT pomembne še mnoge druge stvari!