OZ 2008/2

M 35 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 no iskanje rešitev za že rešene delne probleme), • otežena uporaba ad hoc programov po preteku časa (potrebno je ponovno učenje). S sistematizacijo želimo poiskati rešitev, ki bi omogočala reševanje sedanjih problemov, za katere smo že izdelali programe, in reševanje prihodnjih problemov. Zato siste- matizacijo zasnujemo namesto na seznamu problemov na seznamu kategorij problemov, v katere lahko uvrstimo že rešene in pričakovane probleme: • slogovna ureditev dokumenta, • preverjanje in pretvarjanje formata dokumenta, • dopolnjevanje dokumenta (npr. zaznamki, poveze, indeksi), • preureditev zaporedja slik v dokumentu v enostaven interaktiven prikaz, • izvlečenje podatkov iz besedila dokumenta in ureditev podatkov v strukturiran zapis, • pretvorba nabora spletnih strani v dokumente in po- vezovanje v enovit dokument (npr. učbenik), • pretvorba nabora dokumentov v spletne strani in po- vezovanje v splet, • razdelitev dokumenta na več dokumentov, pretvorba v spletne strani in povezovanje v splet. Razčlenitev problemov na delne probleme razkrije pod- vajanje (npr. pretvorba dokumenta v spletno stran): pod- vajanje delnih problemov obeta zmanjšan obseg dela, saj lahko za enake delne probleme uporabimo isto rešitev. Iskanje rešitev za probleme sloni na razčlenjevanju. 1 RAZ^LENJEVANJE Z razčlenjevanjem prevedemo problem v soodvisne delne probleme, za katere že poznamo postopke reševanja ali pa jih znamo poiskati. Soodvisnost poveže delne probleme v strukturo, ki ima navzven enake lastnosti kot problem, za katerega iščemo rešitev. V to strukturo uvedemo dodatno soodvisnost, ki delne probleme uredi v zaporedja . Tej strukturi priredimo izomorfno strukturo operacij, s kateri- mi rešujemo delne probleme prvotne strukture. Ta struk- tura določa v našem primeru potek reševanja problema in jo uporabimo kot osnovo za oblikovanje sistema. Izvajanje operacije v strukturi operacij je pogojeno s stanjem , ki ga določijo tej operaciji predhodne opera- cije . Trenutno stanje pogojuje operacijo, ki naj se izvede. Takšen pogled nakaže možno osnovno ureditev sistema, s katerim rešujemo problem: krmiljenje nabora operacij . Krmiljenje povzema prehajanje stanj in tako določa vrstni red izvajanja operacij, ki so v naboru operacij. Ker je bila koda 2 za operacije izdelana že pred sistema- tizacijo, je postopek razčlenjevanja podan le toliko, da lahko izluščimo izhodiščno shemo sistema za izvajanje operacij. Dejansko pa je bila pred oblikovanjem sistemov za reševanje problemov ponovno izvedena razčlenitev operacij z namenom preveriti ustreznost operacij v ad hoc programih. Ta razčlenitev določa vsega deset kategorij operacij: • izvlečenje dokumenta 3 (iz nabora dokumentov), • zamenjava dokumenta (v naboru dokumentov), • izvlečenje elementa 4 (iz dokumenta), • zamenjava elementa (v dokumentu), • razdelitev dokumenta (na elemente), • sestavljanje dokumenta (iz elementov), • brisanje elementa (v dokumentu), • vstavljanje elementa (v dokument), • dodajanje elementa (k dokumentu), • operacija z elementom (sprememba elementa). Posamezni kategoriji operacij lahko pripada ena operaci- ja, dve ali več. Nabor kategorij operacij bi bilo mogoče še nekoliko zmanjšati (npr. operacijo brisanje elementa je moč na- domestiti z operacijo zamenjava elementa s praznim nizom), vendar želimo nabor kategorij, ki nam je tudi pomensko blizu. Večino že izdelane kode za izvajanje operacij je bilo mo- goče v nekoliko spremenjeni obliki uporabiti tudi v siste- matiziranih sistemih. OBLIKOVANJE SISTEMOV Z razčlenjevanjem smo določili tudi osnovno obliko siste- ma, s katerim lahko rešujemo problem: krmiljenje nabora operacij . V nadaljevanju podajamo nekaj oblik sistemov, ki so izpeljani iz osnovne oblike sistema. Program Program ima enake lastnosti, kot jih določa osnovna raz- členitev sistema. Ena od oblik izvedbe sistema je lahko program (npr. ad hoc program), ki ima takšno krmiljenje in operacije, da jih sistem, s katerim izvajamo program, zna izvajati. Posplo{itev operacij Zamislimo si zaporedje operacij, ki smo jih določili z razčlenitvijo kategorij problemov. To zaporedje operacij naj izvaja za avtorja smiselne operacije (npr. izdelava za- znamkov, izdelava povezav, izdelava indeksa). Vsakemu