OZ 2008/2

36 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 delnemu zaporedju operacij (npr. izdelava zaznamkov) priredimo posplošeno operacijo (npr. izdelava zaznam- kov) in ukaz , ki določa to operacijo. Na tak način ob- likujemo nabor posplošenih operacij. Oblikujemo pa tudi nabor ukazov, ki določajo natanko te operacije. S tako določenimi ukazi lahko izdelujemo programe , 5 ki vsebu- jejo le operacije iz nabora posplošenih operacij: • Sestavljanje posplošenih operacij v program se izvaja z operacijami smiselnimi za avtorja, (npr. izdelava indeksa, izdelava povezav). • Število ukazov (posplošene operacije) v programu je manjše. • Posplošene operacije so sestavljene iz operacij, do- bljenih z razčlenjevanjem. • Program je lažje razumljiv (manj ukazov in smiselne operacije z vidika avtorskega procesa). S posplošitvijo operacij izdelavo programa prenesemo iz domene izdelave kode v domeno sestavljanja ukazov. Program, ki je izdelan za reševanje enega problema, se lahko včasih s spremembo vzorcev 6 [1] uporabi za reše- vanje drugih problemov (npr. program za oblikovanje zaznamkov, indeksa in povezav do preglednic se lahko uporabi tudi za enake operacije z vsebinskimi celotami, primeri in vajami). Par: program in procesor Želimo, da obravnava računalnik programe enako kot dokumente, da jih zna tudi razčleniti na ukaze in te ukaze izvajati. Vsak dokument – program naj vsebuje povezavo do procesorja, 7 ki je sposoben izvajati ukaze v dokumentu – programu. Za uporabnika pa so lahko takšni programi oblikovani kot dokumenti XML [2], kar omogoča prijaz- nejšo obliko prikaza. V našem primeru določata procesor koncept procesiranja in nabor operacij , ki jih procesor izvaja. Konceptov pro- cesiranja je veliko. Navajamo nekaj primerov: • Avtor izvaja program z naborom dokumentov. Pro- cesor poskrbi za izbiranje dokumentov. Program se izvaja z enim dokumentom naenkrat (slika 1). • Procesor prekine izvajanje ukaza, ki zahteva vnos podatkov. Ko avtor vnese podatke, se izvajanje nada- ljuje. • Pri pretvarjanju dokumentov v druge formate so možne napake ali pomanjkljivosti v strukturi izvornih dokumentov. Pred pretvarjanjem izvaja procesor pre- verjanje strukture dokumenta. Če najde napako, izpiše tisti element dokumenta, ki vsebuje napako, in čaka na popravek. Ko avtor vnese popravek, procesor na- daljuje preverjanje. • Oblikovanje in sestavljanje spletnih strani v doku- ment, prirejen za tiskanje, zahteva več programov. Procesor preoblikuje spletne strani (npr. vsebine, vprašanja, odgovori) z različnimi programi. Program za upravljanje in sestavljanje spletnih strani pa je skupen. Procesor zaustavlja izvajanje programa za upravljanje in sestavljanje spletnih strani in aktivira izvajanje enega od programov za preoblikovanje spletnih strani glede na vrsto spletne strani. Nato po- novno aktivira program za sestavljanje spletnih strani. Več konceptov procesiranja lahko združimo v eni konfi- guraciji procesorja (npr. prvi, drugi in tretji koncept). Par program in procesor lahko posplošimo podobno, kot smo posplošili zaporedje operacij, saj prav program in procesor v našem primeru določata zaporedje operacij. Tako priredimo paru program in procesor ukaz , v pro- cesor, ki izvaja ta ukaz, pa vgradimo par program in pro- cesor enako kot operacijo . Par program in procesor lahko vgradimo tudi v kodo operacije. Tako lahko oblikujemo tudi konfiguracijo procesorja, ki omogoča četrti koncept procesiranja, naveden med primeri za koncepte proce- siranja. Koda operacije z vgrajenim parom program in procesor najprej preveri izpolnjenost pogojev za izvajanje programa. Če so ti pogoji izpolnjeni, aktivira procesor in s tem izvajanje programa, sicer pa ne. Osnovna funkcija procesorja je izvajanje programa, če- prav ga privzeto obravnavamo kot predmet (strojno opre- mo). Primer 1: Izdelava zaznamkov, povezav in indeksov Če pripravljamo npr. tri vrste spletnih tečajev, potem lahko z enim programom in procesorjem izdelamo npr. zaznamke, povezave in indekse za vse spletne tečaje in za vse verzije spletnih tečajev (ena verzija spletnega tečaja vsebuje več sto zaznamkov, do tisoč povezav in več deset indeksov). Obvladovati je treba tisoče elementov. Tega dela ne želimo opravljati ročno. Programi in procesorji, vstavljeni v kodo Izhajajmo iz kategorije programov, ki uredijo spletne stra- ni in jih sestavijo tako, da je sestavljena oblika primerna Slika 1: Postopek v procesorju za nabor dokumentov