OZ 2008/2

M T 37 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 za tiskanje. Koda, s katero bi omogočili veliko možnih oblik za tiskanje, je zahtevna, kljub temu pa je osnovni scenarij urejanja in sestavljanja spletnih strani bolj ali manj enak. Za urejanje spletnih strani in sestavljanje izdelamo skup- no kodo, ker v tej kodi ne pričakujemo sprememb. Za preoblikovanje spletnih strani pa izdelamo programe in procesor, ker pričakujemo, da jih bo treba spreminjati. V splošnem ostane pri programih in procesorjih, vstav- ljenih v kodo, osnovna koda nespremenjena, saj smo tiste dele kode, ki jih bo treba spreminjati, nadomestili s programi in procesorji, ki znajo te programe izvajati. Programe in procesorje izdelamo le za tisto varianto, ki jo tudi potrebujemo, in tudi variante uvajamo tedaj, ko jih potrebujemo. Delamo torej le to, kar v dani situaciji po- trebujemo. Primer 2: Izdelava u~benikov za spletne te~aje To obliko sistema smo uporabili za izdelavo učbenikov za spletne tečaje iz naborov spletnih strani (vsebine, vpraša- nja, odgovori). Potrebni so trije programi in en procesor, ki izvaja vse tri programe. Za pretvarjanje formatov (npr. v format RTF 8 in format PDF 9 ) pa uporabljamo komerci- alne programe. Programi in procesor Z ukazi za operacije iz nabora posplošenih operacij lahko zgradimo vrsto programov. Če je nabor teh operacij ne- spremenljiv, lahko zadošča en procesor, ki lahko združuje več konceptov procesiranja, za izvajanje katerega koli programa. To obliko sistema smo doslej največ uporab- ljali za pretvarjanje formatov dokumentov in za slogovno urejanje. Pri takšnih pretvorbah včasih izvajamo tudi delno transformiranje strukture dokumentov, ki jih pre- tvarjamo v druge formate. V manjši meri smo uporabili ta sistem tudi za preoblikovanje kode (urejanje in zamenje- vanje enakovrednih struktur). Primer 3: Pretvarjanje formata Pred nekaj leti smo z uporabo vzorcev struktur na splet- nih straneh izvedli pretvorbo spleta ob hkratni delni transformaciji strukture spletnih strani (preko sto pre- glednic je bilo npr. preoblikovanih v različne sezname v formatu DocBook 10 [3]). Ob hkratnem učenju formata DocBook smo transformacijo spleta v učbenik izvedli v nekaj dneh. Obseg učbenika v formatu DocBook je bil okrog 240 strani formata A4. Tak program se lahko upo- rabi za transformiranje vseh spletov, ki imajo značilnosti, določene z vzorci struktur. Velikokrat je treba dokumente pred pretvarjanjem pre- veriti in urediti, lahko pa so potrebne tudi strukturne prilagoditve. Za kakšen strežniški format pa program za pretvorbo ni na razpolago (od uporabnika se namesto tega pričakuje, da bo izpolnil obrazce in tako prenesel podatke na strežnik). Programi in procesorji Nabor operacij smo prilagodili potrebam avtorskega pro- cesa. Zaradi tega je lahko število posplošenih operacij večje, kot število operacij, ki jih dobimo z razčlenjeva- njem. Procesor, ki bi izvajal vse te operacije, bi bil ob- sežen in morda manj zanesljiv. Namesto enega (istega) procesorja vsakemu programu priredimo procesor tako, da v program vgradimo povezavo do tistega procesorja, ki je sposoben program izvajati. Pred izvajanjem programa se najprej namesti procesor zanj. Koncept programi in procesorji sestavljajo: • nabor operacij (posplošene operacije), • nabor ukazov (za nabor operacij), • nabor programov, • nabor procesorjev (za nabor programov). Program sistema programi in procesorji je le zaporedje ukazov . Vsak ukaz določa operacijo za izvajanje. Kodo, ki izvaja operacijo, pa dopolnimo s strojno čitljivim za- pisom (podobno kot komentar v kodi), ki omogoča, da se samodejno oblikuje: • ukaz za operacijo, • obrazec , v katerega vnesemo parametre ukaza, • koda za poizkusno izvajanje operacije . Sestavljanje programa temelji na rezultatu vsake opera- cije: [rezultat operacije je pravilen] ukaz, dopolnjen z vred- nostmi parametrov, ki se doda programu Sestavljanje procesorja se izvaja za vsak program. Nabor operacij procesorja se tvori samodejno: [rezultat je pravilen, procesor ne pozna operacije] ob- likuje se koda operacije in vgradi v kodo procesorja Tako program kot procesor se namestita ob prvi izbiri operacije. S sestavljanjem programa pa se dopolnjujeta. Namestiti je mogoče kateri koli program v naboru progra- mov, ki vsebuje tudi prazni program (ne vsebuje ukazov). Procesor, ki se namesti, je določen s povezavo v progra- mu. Če je program prazen, lahko uporabnik izbere kateri