OZ 2008/3

M T 107 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Karger-Decker, 2001: 152). Tej osnovni razlagi se kasneje doda še živce, ki postanejo kasneje (in so v psihiatriji še danes) no- silci mentalnih (duševnih) bolezni (prim. Foucault, 1961: 116; Shorter, 1997: 18). Kontinuiteta, ki se v okviru medicinskega diskurza vzpostavlja, torej ni nujno kontinuiteta razvoja, temveč je lahko tudi kontinuiteta istega pojmovanja telesa, ki je bilo sprejeto v antiki. 73 Tukaj gre za kulturno antropološki Tylorjev pojem kulture, ki ga je moč enačiti z podobnimi pojmi iz drugih znanosti, kot je bilo prej opisano (prim. Bochannan, 1960; Fromm, 1960; Godina, 1990; Žižek, 1982, Berger in Luckamnn, 1966). 74 Müller-Lyerjeva iluzija je poizkus, pri katerem posamezniku pokažemo dve enako dolgi črti, pri čemer je ena na obeh straneh omejena z oklepajočima črtama, druga pa z razklepajočima. Iluzija je ta, da se nekaterim testirancem prva črta zdi krajša od druge. Dejstvo, da pripadniki neevropske kulture iluziji ne nase- dejo, ponovno kaže na simbolno prežetost človekove percepcije prostora. 75 Opozoriti velja na Lacanovo tezo, da se med zaznavo in zavest vrine označevalna struktura (Lacan, 1960: 54). Preden torej ener- getski oz. fizikalni impulz prispe do zavesti, ga Simbolno katego- rizira. Kultura se torej nahaja med zaznavo in zavestjo. 76 Tako bi vsako medkulturno proučevanje vrednot, recimo v okvi- ru družine, moralo upoštevati, da ima skoraj vsaka kultura svoj sorodstveni sistem (sam modus določanja sorodstvenih kategorij, specifične jezikovne kategorije, odnose med sorodniki), ki je povezan z občo kozmologijo v okviru pomena in same oblike družine itd. Reference [1] Althusser, L.,1970, Ideologija in ideološki aparati države. V: Močnik, R. (ur.), Ideologija in estetski učinek (str. 38–84). Ljub- ljana, Cankarjeva založba, 1980. [2] Barnouw, Victor, 1985, Culture and personality, Dorsey press. [3] Benedict, Ruth, 1934, Obrasci kulture, Beograd, Prosveta, 1976. [4] Berger, P.L., Luckmann, Th., 1966, Družbena konstrukcija realno- sti, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1988. [5] Bock, Philip K., 1997, Rethinking Psychological Anthropology, Illinois, Waveland press. [6] Bohannan, Paul, 1960, Conscience Collective and Culture, V: K.Wolf, Emile Durkeim 1858–1917, Columbus, Ohio State Uni- versity Press, str. 77–96. [7] Bourdieu, Pierre, 1970, Zur Sociologie der symbolischen Formen, Frankfurt am Main, Suhrkamp Verlag. [8] Bourdieu, Pierre, 1997, Meditationen, Frankfurt am Main, Suhr- kamp Verlag, 2001. [9] Cazeneuve, J., 1971. Sociologija obreda, Ljubljana, Založba ŠKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Studia humani- tatis. 1986. [10] Clifford, James (ur.), 1986, Writing Culture, University of Cali- fornia press. [11] Danzinger, Reiner, 2001, Störungen des Körperbildes bei schi- zophrenen Patienten; V: Geißler, Peter (ur.), Psychoanalyse und Körper, Psychosozial-verlag, Gießen, str. 125–138. [12] Devereux, Georges, 1977, Ogledi iz opče etnopsihiatrije, Zagreb, Naprijed, 1992. [13] Durkheim, Emile, 1893, The Divison of Labour in Society, New York, Free Press, 1964. [14] Durkheim, Emile, 1897, Suicide, London, 1951. [15] Durkheim, Emile, 1895, Pravila sociološke metode. V: Ivan Kuvačić, Funkcionalizam u sociologiji, Sociološka hrestomatija, Zagreb, Naprijed, 1990, str. 114–134. [16] Durkheim, Emile, 1912, The Elementary Forms of Religious Life, New York, Free Press, 1965. [17] Durkheim, Emile, 1922, Education and Sociology, New York, Free Press, 1956. [18] Durkheim, Emile, 1914, The Dualism Of Human Nature And Its Social Condition, V: R. Bellah (ed.), Emile Durkheim: On morali- ty and society, Chicago, 1973, str. 149–163. [19] Filipović, L., 1990. Filozofija i antipsihiatrija Ronalda D. Lainga. Zagreb: Hrvatsko filozofsko društvo. [20] Foucault, Michel, 1961, Zgodovina norosti v času klasicizma, Ljubljana, založba /*cf., 1998. [21] Foucault, Michel, 1975, Nadzorovanje in kaznovanje, Ljubljana, Delavska Enotnost, 1984. [22] Freud, Sigmund, 1895, Študije o histeriji, Ljubljana, Delta, 2002. [23] Freud, Sigmund, 1900, Interpretacija sanj Ljubljana, Studia huma- nitatis, 2000. [24] Freud, Sigmund, 1905b, Tri razprave k teoriji seksualnosti, Ljub- ljana, Studia humanitatis, 1995. [25] Freud, Sigmund, 1913, Totem i tabu, Odabrana dela, Novi Sad, Matica Srpska, 1969. [26] Freud, Sigmund, 1917, Predavanja za uvod v psihoanalizo, Ljub- ljana, DZS, 1977. [27] Freud, Sigmund, 1920, Onstran načela ugodja. V: Metapsihološki spisi, Ljubljana, Studia Humanitatis, 1987, str. 241–300. [28] Freud, Sigmund, 1924a, Nevroza in psihoza. V: Metapsihološki spisi, Ljubljana, Studia Humanitatis, 1987, str. 366–371. [29] Fromm, Erich, 1941, Bekstvo od slobode, Zagreb, Naprijed, 1984. [30] Fromm, E., 1960, Psihoanaliza i zen budizam. V: D. T. Suzuki in E. Fromm, Zen budizam i psihoanaliza (str. 202–270). Beograd, Nolit. 1973. [31] Geertz, C., 1973, Tumačenje kultura (1. in 2. del), Beograd, Bibli- oteka XX. vek, 1998. [32] Gleisinger, Lavoslav, 1954, Medicina kroz vjekove, Zagreb, Zora. [33] Godina, V. V., 1998, Antropološke teorije, Teorija in praksa, FDV. [34] Godina, V. V., 1990, Nature vs. Nurture, Antropološki zvezki, Ljubljana, FDV, str. 77–114. [35] Godina, V. V., 1985, Bipolarnost socializacijskega procesa, Anth- ropos, št. 1/2, str. 392–403. [36] Godina, V. V., 1991, Socializacijska teorija Talcotta Parsonsa, Aantropološki zvezki 2, Ljubljana, FDV. [37] Godina, V. V., 1986a, Socializacija in procesi reprodukcije družbe, Anthropos, 5–6, str. 230–244. [38] Godina, V. V., 1986b, Soodvisnost temeljnih socializacijskih pro- cesov, Anthropos, 1–2, str. 202–221. [39] Gordon, Richard, A., 2000, Eating Disorders; Anatomy of a So- cial Epidemic, Oxford, Blackwell.