OZ 2008/3

110 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 1989 1998 1999 2000 2001 2002 Število knjižnic n.a. 2.775 2.586 2.573 2.590 2.853 Število storitvenih mest 4.325 3.315 3.273 3.132 3.242 3.449 Površina (m 2 ) 364.750 395.348 383.418 388.754 409.056 422.155 Število kupljenih knjig 1.556.810 1.201.687 1.141.647 1.164.266 1.129.405 1.235.791 Število vpisanih bralcev 1.554.351 1.350.225 1.364.488 1.357.449 1.388.016 1.426.804 Število uporabnikov Np. 15.947.560 16.478.045 16.560.559 17.947.709 19.327.705 Število izposojevališč 11.516.654 10.301.179 10.386.900 10.266.301 10.519.752 10.676.355 Število izposojenih dokumentov 37.040.082 35.210.119 34.899.956 34.494.389 34.321.118 34.398.836 Denar, ki je namenjen nakupu (tisoč forintov, Ft) 141.689 1.139.856 1.368.162 1.213.279 1.594.820 1.707.788 Tabela 1: Knjižnice v krajevnih skupnostih v obdobju 1989–2002 Po spremembi družbenega sistema so se pospešeno za- čele tudi spremembe na družbenem področju in v gospo- darstvu. Z naglo širitvijo računalnikov in interneta ter s hitrim razvojem telekomunikacij so se začela pojavljati tudi razmišljanja o spremembah v knjižničarstvu. Prve spremembe so nastale v zakonodaji, ki se nanaša na po- dročje knjižničarstva. Novi zakoni in nove odredbe Leta 1997 je madžarski parlament na področju kulture sprejel nove zakone o muzejih in tudi o knjižničarstvu. Zakon o knjižničarstvu določa, da je knjižnični sistem osnovni pogoj za delovanje informacijske in demokra- tične družbe. Specifika novega knjižničnega zakona je, da uvaja nov pojem, in sicer pojem javne knjižnice (v slovenskem knjižničnem sistemu je enakovreden pojem splošnoizobraževalne knjižnice). Javne oziroma splošno- izobraževalne knjižnice poleg občinskih sredstev dobijo tudi sredstva iz državnega proračuna. Na podlagi novega zakona o knjižničarstvu so ustanovili institucijo Zavod za knjižnice (Könyvtári Intézet), ki ima vlogo koordinatorja med knjižnicami tako na strokovnem kot na storitvenem področju. Poleg tega omenjena institucija izobražuje knjižničarje in skrbi za njihovo strokovno izpopolnjeva- nje, izvaja raziskovanje na knjižničarskem področju ter izdeluje statistike in pravilnike. Zakon o knjižničarstvu uvaja še eno noviteto, in sicer Dr- žavno institucijo za zagotavljanje in hrambo knjižničnih dokumentov (Országos Dokumentum-ellátó Rendszer). Institucija deluje v okviru 56 knjižnic, ki so se združile v mrežo z namenom, da na področju Madžarske oskrbijo knjižnice z dokumenti, tako da si medsebojno izposojajo dokumente, sistem pa zagotavlja tudi informacijo o tem, kje se iskani dokumenti nahajajo. V ta sistem so vključe- ni vsi tipi knjižnic, le šolske knjižnice so izjema. Knjiž- nice, ki so vključene sistem, dobijo dodatna sredstva za nabavo dokumentov od Ministrstva za kulturo Republike Madžarske. Sistem omogoča bralcem, ki so vključeni v eno izmed knjižnic v sistemu, da so oskrbljeni z doku- menti, ki so na razpolago v preostalih, v sistem vključe- nih knjižnicah. VRSTE KNJIŽNIC NA MADŽARSKEM Specialne knjižnice Glede na velikost zbirk, število uporabnikov in nastanek so specialne knjižnice zelo različne, vse pa jih druži to, da imajo specialne zbirke. Zbirajo specialne informacije in dokumente z različnih področij znanosti, ki jih ob- delajo in posredujejo. Po statistiki iz leta 2002 je bilo na Madžarskem 632 specialnih knjižnic in mednje sodijo knjižnice raziskovalnih institucij in podjetij, knjižnice verskih skupnosti, univerzitetne in visokošolske knjižni- ce, knjižnice gimnazij in samostanske knjižnice, ki imajo dragocene in stare zbirke gradiva. V to vrsto knjižnic sodijo tudi knjižnice muzejev in arhivov. Specialne knjižnice so vključene v Državno institucijo za hrambo dokumentov (ODR), torej v integrirani knjižnični sistem s skupnim katalogom. Na državni ravni lahko ugotovimo, da imajo specialne knjižnice in visokošolske knjižnice 20 milijonov več dokumentov kot knjižnice v krajevnih skupnostih, ki imajo kakšnih sto tisoč manjših zbirk. Visoko{olske knjižnice Visokošolske knjižnice so tiste knjižnice, katerih ustanovite- lji so visokošolske institucije. Madžarska knjižničarska sta- tistika to kategorijo knjižnic uvršča med specialne knjižnice, njihovo število je blizu 200. Med njimi je veliko visokošol- skih knjižnic, ki so odprte kot splošnoizobraževalne knjižni- ce. Tipi teh knjižnic so: univerzitetne, strokovne, visokošol- ske, knjižnice oddelkov (kateder) na univerzah itd. Sprememba družbenega sistema je imela velik vpliv na visokošolske knjižnice. Pred letom 1989 je bilo zgornje število študentov v visokih šolah določeno, kasneje se je to spremenilo in število študentov se je povečalo za trikrat v zadnjih desetih letih. Integracija visokih šol in