OZ 2008/3

M T 111 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 univerz je vplivala tudi na visokošolske knjižnice, ki so morale spremeniti organizacijo in programsko shemo svojega delovanja. Z integracijo je nastalo več novih uni- verz (npr. Univerza Károli Gáspar Református Egyetem, Univerza Pázmány Péter). Ena pomembnejših znanstve- nih in specialnih zbirk se nahaja v visokošolski knjižnici Univerze v Debrecenu. Splo{noizobraževalne knjižnice in knjižnice krajevnih skupnosti Splošnoizobraževalne knjižnice na Madžarskem so tipa javnih knjižnic (angl. public library ). Financirajo jih ob- čine, ki so ustanoviteljice knjižnic, del sredstev pa je iz državnega proračuna. Storitve teh knjižnic so brezplačne. Splošnoizobraževalne knjižnice poleg svojih osnovnih storitev (informiranje, izposoja itd.) zbirajo domoznansko gradivo. Tipi splošnoizobraževalnih knjižnic so odvisni od strukture naselij: so regionalne, mestne in vaške knjiž- nice. Splošnoizobraževalna knjižnica je lahko samostojna ustanova ali pridružena kakšni kulturni ustanovi. Po statističnih podatkih iz leta 2002 je bilo na Madžarskem 2.853 splošnoizobraževalnih knjižnic. Š olske knjižnice Funkcija šolskih knjižnic je podpora izobraževanju in vzgoji v šolah. Zbirke šolskih knjižnic so najbolj kom- paktne, v njih je veliko dokumentov z referenčnimi po- datki. Šolskih knjižnic je toliko tipov, kolikor je različnih institucij v šolstvu: vrtci, osnovne šole, srednje šole, sred- nje strokovne šole, gimnazije, šole za otroke s posebnimi potrebami, dijaški domovi itd. Klasično razlikujejo na Madžarskem knjižnice v osnovnih in srednjih šolah. Šol- ske knjižnice je na paradoksalen način zelo težko defini- rati, ker še vedno iščejo lastno podobo in identiteto med knjižnicami, saj niso samostojne institucije, ampak le del šolskih ustanov. Po statističnih podatkih iz leta 2002 je bilo na Madžarskem 3.900 šolskih knjižnic. Spremembe v knjižni~nem sistemu Državni kulturni program (Nemzeti Kulturális Alappro- gram) je veliko pomagal pri preoblikovanju knjižničnega sistema na Madžarskem. S svojimi natečaji je podpiral knjižnični program, in sicer na podlagi aktualne knjiž- nične politike (npr. razvoj knjižnične nabave, gradnja podatkovnih zbirk, retrospektivna konverzija, digitaliza- cija, zaščita zbirk itd.). V okviru institucije za knjižnice od leta 2002 dalje deluje tudi inšpektorat za knjižnice, od leta 2000 dalje pa je Ministrstvo za kulturo Republi- ke Madžarske uvedlo nove programe za izobraževanje knjižničarjev. NOVE INVESTICIJE V KNJIŽNI^ARSTVU Poleg uvedenih sistemskih sprememb v knjižničarstu so nastale spremembe tudi na področju infrastrukture. Med letoma 1996 in 2002 je bilo 8 pomembnih naložb v knjiž- ničarstvo: gradnja nove regionalne knjižnice v Kecske- métu (1996), dograjen oddelek za glasbo v knjižnici Fő- varosi Szabó Ervin Könyvtár v Budimpešti, nove naložbe v knjižnici Szolnok (1997), regionalni knjižnici Veszprém (1998), splošnoizobraževalni knjižnici Hatvan (1998), regionalni knjižnici Kaposvár (2001), regionalni knjižnici v Sombotelu (2002). Poleg naštetih večjih naložb so bile še manjše investicije tudi v drugih knjižnicah. Infrastruktura v informatiki Večina knjižnic na Madžarskem je opremljena z računal- niki, ima dostop do interneta in je vključena v integrirani knjižnični sistem. Katalogi v knjižnicah so večinoma elektronski. Izoblikovalo se je tudi skupno katalogizi- ranje, za ta postopek je najbolj znan Madžarski skupni državni katalog (Magyar Országos Közös Katalógus – MOKKA ), ki deluje v nacionalni knjižnici Széchenyi Könyvtár v Budimpešti. Za informatiziranje uporabijo knjižnice 6 odstotkov svojih sredstev. Glede na prejšnja leta, ko je bilo za ta namen porabljena minimalna vsota denarja, je to velik napredek. Za nabavo gradiva name- njajo 15–20 odstotkov svojih sredstev, vendar je to še premalo. Knjižnice skoraj 80 odstotkov svojih sredstev porabijo za stroške dela knjižničarjev (zaposlitev, osebni dohodki itd.), samo 1 odstotek namenijo izpopolnjevanju strokovnega kadra. VLOGA KNJIŽNIC V DANA[NJI DRUŽBI Knjižnice so večinoma odvisne od zakonov. Zakoni de- klarirajo vlogo knjižnic v današnji družbi. Izvedbo za- konov kontrolira Oddelek za knjižničarstvo, ki deluje v okviru Ministrstva za šolstvo in kulturo. K temu pripo- more še Institucija za knjižničarstvo, ki deluje v okviru nacionalne knjižnice; v tej omenjeni instituciji raziskujejo ter analizirajo delovanje knjižnic in njihove dosežke, poleg tega pa predstavlja tudi osnovno institucijo za koor- dinacijo knjižnic in stroke. K notranjemu razvoju knjižnic pripomoreta dve pomembni društvi: Društvo madžarskih knjižničarjev (Magyar Könyvtárosok Egyesülete) in Zve- za madžarskih informatikov (Informatikai és Könyvtári Szövetség). Razvoj digitalnih in hibridnih knjižnic je v madžarskem knjižničarstvu zelo pomemben. V okviru nacionalne knjižnice deluje Madžarska digitalna knjižni- ca ( Magyar Elektronikus Könyvtár – MEK). Nacionalna knjižnica Országos Széchenyi Könyvtár je leta 2003 za- čela retrospektivno konverzijo svojih katalogov in to delo še zmeraj poteka.