OZ 2008/3

112 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Digitalne knjižnice na Madžarskem Na Madžarskem deluje več digitalnih knjižnic, od katerih sta najpomembnejši dve: Madžarska digitalna knjižnica (Magyar Elektronikus Könyvtár – MEK) in Digital- na literarna akademija (Digitális Irodalmi Akadémia – DIA). Poleg teh dveh so pomembne e-knjižnice še: Jász-Nagykun-Szolnok Megyei E-Könyvtár (http://www. vfmk.hu/vfek/index.htm ), Pázmány Péter E-könyvtár (http://www.vfmk.hu/vfek/index.htm ), Corvinus Library (http://www.net.hu/corvinus) in Hódmezővásárhelyi E- könyvtár (http://www.nlvk.hu/hek) . Posamezne knjižnice se odločajo tudi za digitalizacijo svojega domoznanskega gradiva ter ponujajo online storitve. Madžarska digitalna knjižnica (Magyar Elek- tornikus Könyvtár) Madžarska digitalna knjižnica (http://www.mek.oszk.hu ) je nastala na podlagi civilne pobude. Ljubitelji madžar- ske literature so namreč začeli digitalizirati madžarsko klasično in moderno literaturo in jo kasneje prenašati v internet. To je bila začetna faza Madžarske digitalne knjižnice. Nato so s pridružitvijo baz podatkov univerzi- tetne knjižnice v Miškolcu in univerzitetne knjižnice Eko- nomske fakultete v Budimpešti ustvarili novo podatkovno bazo. Po fazi testiranja je leta 1999 na pobudo direktorja Istvána Monoka ta podatkovna baza dobila mesto v na- cionalni knjižnici v Budimpešti. V digitalni knjižnici, ki deluje v okviru madžarske nacionalne knjižnice Orszá- gos Széchenyi Könyvtár, so zaposleni trije strokovnjaki: glavni urednik László Drótos, katalogizatorka digitalnega gradiva Andrea Góczán in informatičarka Andrea Elter, ki konvertira podatke o gradivu. Do leta 2005 so digitali- zirali 2.616 madžarskih literarnih del in več kot 100.000 drugih madžarskih besedil. Madžarska digitalna knjižnica pridobi digitalno gradivo iz interneta, od avtorjev, založb, znanstvenih institucij ter iz narodnostnih institucij in knjižnic zunaj Madžarske. Pomen Madžarske digitalne knjižnice je bil na začetku njenega delovanja po mnenju Istvána Monoka tak: “Madžarska digitalna knjižnica naj bi bila raziskovalna delavnica, kjer bi ponovno ovrednotili nove tehnike in metode modernega digitalnega knjižničarstva oziroma bi poskusili znova ovrednotiti vlogo in pomen knjiž- ničarstva ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja.” 1 Madžarsko digitalno knjižnico sta na podlagi natečajev financirala Ministrstvo za kulturno dediščino (Nemzeti Kulturális Örökség Minisztériuma) in Sklad za naci- onalno kulturo (Nemzeti Kulutrális Alap). Madžarska digitalna knjižnica je leta 1999 ustanovila svoje dru- štvo. Na podlagi letnih delovnih programov člani dru- štva organizirajo konference in različne predstavitve, se povezujejo v strokovna združenja ter želijo doseči, da bi se stroka usmerila k digitalizaciji knjižnega gra- diva in da bi knjižnice oblikovale svoje digitalne enote, ki bi služile za nove storitve in novo organizacijo dela v knjižnicah. Na začetku leta 2000 je bila Madžarska digitalna knjižnica tako znotraj države kot tudi zunaj njenih meja vsesplošno priznana. Pri njeni zasnovi so upoštevali tri modele: 1. Model Gutenberg . Digitalna knjižnica digitalizira klasične literarne tekste in knjige, storitev je brezplač- na. Projekt omogoča brezplačen pristop do digitalnega gradiva. 2. Model Open Archives Initiative . Digitalna knjižnica deluje kot odprt arhiv in hkrati arhivira znanstvene publikacije ter jih tudi posreduje javnosti. Ta model pomaga raziskovalcem in podpira odprto raziskovalno delo. 3. Model digitalnega ohranjanja (angl. digital preser- ving ). Digitalna knjižnica skrbi za arhiviranje digital- ne zbirke oz. za shranjevanje digitalnega gradiva. V okviru Madžarske digitalne knjižnice deluje Elektron- ski periodični arhiv, ki služi za arhiviranje digitaliziranih časopisov, revij in spletnih strani iz madžarskega kultur- nega življenja. Madžarska digitalna knjižnica uporablja formate HUMARC ali USMARC, Dublin Core in XML. Izdaja tudi svoj spletni časopis “MEK-Hírek”. Od leta 2001 v nacionalni knjižnici Országos Széchenyi Könyv- tár organizirajo tudi prireditve, na katerih promovirajo svojo digitalno knjižnico, ki jo dnevno obišče 10.000 do 15.000 uporabnikov. V Elektronskem periodičnem arhivu delata dva knjižničarja: projektantka Anita Renkecz in katalogizator Zoltán Csáki. Hungarolo{ka digitalna knjižnica – Podatkovna baza HUNI (vrata do madžarskih knjižni~nih virov zunaj Madžarske) Madžarska digitalna knjižnica razvija poseben program, imenovan Hungarološka digitalna knjižnica, ki vključuje digitalizacijo madžarskih dokumentov, nastalih zunaj Madžarske (dokumenti hungarike). Do zdaj je digitalizi- ranih že 60.000 strani besednega gradiva ter 10.000 enot slikovnega gradiva. To gradivo je shranjeno v dveh poda- tkovnih bazah – HUNI in HUNG. • V podatkovni bazi HUNI zbirajo digitalizirane do- kumente in informacije po programu Informacije hungarika in z njimi polnijo Hungarološko digitalno knjižnico. Namen tega programa in podatkovne baze HUNI je: • ponuditi ustrezne informacije tistim, ki se zani- majo za znanstvene, literarne, kulturne, politične in gospodarske dosežke madžarskih manjšin oz.