OZ 2008/3

114 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 • www.vilaghirnev.ro, • www.transindex.ro , • www.hhhrf.org.frissujsag (Szathmári Friss Újság), • www.magyar.sk (címgyűjtemény), • Bereginfo (www.bereg.uzhgorod.ua/binfo) , • TippNet (www.tippnet.coyu). PARTNERSTVO Z MADŽARSKIMI ŽUPANIJSKIMI KNJIŽNICAMI Županijska knjižnica Dániela Berzsenyija iz Sombotela že več kot štirideset let sodeluje s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota. Knjižnica ima svojo digitalno knjižnico na portalu Vasi Digitális Könyvtár (www.bdmk. hu), ki je nastala leta 2003 in deluje v okviru županijske knjižnice. Digitalna knjižnica županije Vas je nastala s finančno podporo Ministrstva za kulturno in narodno de- diščino Madžarske (Nemzeti Kulturális Örökség Miniszté- riuma). Njena naloga je, da zbira vse digitalne in digitali- zirane dokumente z območja županije Vas in preko lastnih portalov omogoči uporabnikom z vsega sveta dostop do njih. Digitalizirane dokumente hranijo v podatkovni bazi “Domoznanska in zgodovinska podatkovna baza županije Vas” ( Megyetörténeti adatbázis ). Avtorji, katerih dela so bila digitalizirana, prejmejo avtorske honorarje. Digitalna knjižnica ima svoje uredništvo, ki šteje tri člane, vodja pro- jekta pa je direktorica knjižnice dr. Márta Pallosiné Toldi. Digitalna knjižnica vsebuje digitalizirana domoznanska in zgodovinska dela, ki so nastala ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. V podatkovno bazo vključujejo tudi digitalizi- rane razglednice, zemljevide, naslovne strani časopisov in življenjepise znanih osebnosti iz županije Vas. V županijski knjižnici Ferenca Deáka v Zalaegerszegu (Deák Ferenc Megyei Könyvtár), ki že več desetletij sodeluje z murskosoboško in lendavsko knjižnico, je do- stop do digitaliziranega gradiva s spletne strani knjižnice (www.bdmk.hu ) z izbiro Online podatkovne baze. Med njimi je najpomembnejša podatkovna baza Biografski leksikon županije Zala (Zalai életrajzi kislexikon ), ki vse- buje biografske podatke o znanih osebah iz te županije. Ta podatkovna baza je tudi domoznanskega značaja. V knjižnici imajo tudi digitalizirane bibliografije pomemb- nih pisateljev, ki so se rodili ali živeli v tej županiji, npr. Dezső Keresztury, Lajos Kossuth, Péter Nádas, Ferenc Deák, ter digitalizirane podatke o Romih. Knjižnica je digitalizirala tudi tednik Zalai Közlöny , ki je izhajal v obdobju 1900–1904 in 1920–1932, ter kazala preostalih časopisov iz knjižničnih zbirk. Partnerstvo z županijskimi in regionalnimi knjižnicami v županiji Vas in Zala je za knjižnice iz Prekmurja, še pose- bej za tiste z narodnostnim programom, zelo pomembno. Raziskovalci in tisti uporabniki, ki se zanimajo za do- moznansko gradivo iz te madžarske regije, lahko namreč do tega gradiva pridejo v nekaj sekundah. Seveda je dragocena tudi obratna izmenjava: Pokrajinska in študij- ska knjižnica Murska Sobota lahko iz svojih madžarskih podatkovnih baz brez jezikovnih ovir posreduje svoje domoznansko gradivo knjižnicam v tej regiji. Naslednja pomembna kulturna naloga madžarske narodnostne skup- nosti v Prekmurju je vezana prav na to področje: namreč, kako naj se s pomočjo knjižnic vključuje v virtualni svet ožje in širše panonske regije in nemoteno uresničuje kul- turno transformacijo med različnimi kulturami in jeziki. Proces digitalizacije v knjižnicah na narodnostno me- šanem območju v Prekmurju je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko strokovnega znanja knjižničarjev, ustrez- no informacijsko tehnologijo ter seveda tudi finančno podporo. Digitalizacijo madžarskega domoznanskega in leposlovnega gradiva v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je treba prilagoditi dolgoročnemu progra- mu regionalne knjižnice. Digitalni zbirki Biografski leksi- kon znanih Pomurcev in Leksikon madžarskih pisateljev v Sloveniji sta uveljavljena projekta, s katerima knjižnica lahko sodeluje z Madžarsko in se obenem vključuje v mednarodne kulturne procese. Digitalizacija knjižnega gradiva v murskosoboški knjižnici je lokalnega značaja, toda čez čas lahko postane globalna, če bo knjižnica do- bila dovolj finančnih sredstev za nabavo informacijske tehnologije in za zaposlitev ustrezno usposobljenih knjiž- ničarjev, potrebnih v tem projektu. Po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo digitalizacija gradiva dobiva nove razsežnosti. Zakaj? Slovenija, vklju- čena v razmeroma nov organizacijski okvir – v Evropsko unijo, si je zastavila nov strateški cilj: zagotoviti prehod v na znanju temelječo ekonomijo in družbo, to pa s pomočjo boljše informacijske politike, s podporo raziskovanju in razvoju ter s pospeševanjem strukturalnih reform za do- seganje večje konkurenčnosti in inovativnosti. V procesu globalizacije je ohranitev lokalnih vrednot pomembno dejanje, kajti večkrat se poraja strah pred izgubo narodne identitete. Prav digitalizirano domoznansko gradivo, ki sprva kaže lokalni značaj, a se preko različnih povezav in online katalogov razprši po medmrežju, lahko pripomore k ohranitvi nacionalne identitete in patriotizma. Digitalizaci- ja madžarskega gradiva v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in zagotavljanje dostopa do tega gradiva je pomembna storitev knjižnice, saj je to pomembno gradivo preko interneta dostopno15 milijonom Madžarov in tistih, ki po svetu govorijo madžarski jezik. Prispeva tudi k inte- graciji narodnostne kulture v širše okolje, spodbuja dialog in razumevanje med slovenskimi in madžarskimi knjižni- cami. “Dialog predpostavlja enakopravnost,” pravi franco- ski filozof Edgar Morin, in je mogoč le med posamezniki, ki drug drugemu priznavajo enako dostojanstvo in enake pravice. Je okno v globalni svet. To okno pa se odpira tudi iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.