OZ 2008/3

RAZGOVOR Mag. Ivan Pehar OZ: Zadar je bil v domovinski vojni močno porušen in je bilo treba skoraj na novo zgraditi tudi knjižnično mrežo. Vodili ste te aktivnosti in vsi vam priznavajo, da ste uspeli krizo spre- meniti v izziv za nov razvojni vzpon. Nam lah- ko na kratko orišete to najnovejšo zgodovino Mestne knjižnice Zadar? PEHAR : Mestna knjižnica Zadar, enako kot današnja Znanstvena knjižnica, izhaja iz prve javne knjižnice, znane pod imenom “Paravia”, ustanovljene leta 1857. Od Znanstvenega od- delka se je ločila leta 1947 in se preselila v majhne prostore Knežje palače. Tam je ostala vse do leta 1998, ko se je preselila v sedanje prostore. V šestdesetih letih svojega delova- nja je prešla več faz – od povsem neugledne prosvetarske ustanove, zadolžene za širjenje pismenosti in za izposojo gradiva iz skromnega fonda, do osveščene ustanove s profesional- nim osebjem, ki se zaveda potenciala sodobno organizirane mestne knjižnice. Na tej poti je treba posebej poudariti obdobje domovinske vojne (1991–1995), v kateri je knjižnica utrpela hudo škodo, obenem pa do- kazala, kako je mogoče tudi v najtežjih pogojih razvijati storitve, zasnovati celo nove storitve ter z domišljenimi marketinškimi programi spodbuditi javnost v mestu k sodelovanju. V času domovinske vojne smo skupaj z zapo- slenimi v knjižnici in prebivalci mesta zbirali in upravljali z ostanki fonda več vojaških knjižnic (70.000 knjig, priročnikov časopisov, strelskih tabel in topografskih kart), ki je ostal po umiku jugoslovanske vojske in po znanem požigu de- set tisoč knjig, natisnjenih v latinici. V trenutkih najhujših spopadov in okupacije Zadra mi je leta 1992 uspelo neposredno na sami bojni črti organizirati Mesec hrvaške knjige ter pripraviti ter odpreti podružnico Bili Brig. Ko sem postal ravnatelj knjižnice, sem se prvi prijavil za bibliotekarski izpit in na ta način spodbudil k enakemu koraku tudi druge sode- lavce. Učil sem se od drugih doma in po svetu in pošiljal svoje kolege na študijska potovanja po Evropi in Ameriki. Leta 1992 smo začeli uporabljati (takrat nacio- nalni) knjižnični program CROLIST in Mestna knjižnica Zadar je bila prva, ki je že leta 1996 imela vse zapise v online katalogu. Od leta 1991 je ravnatelj Mestne knjižnice Zadar, ene od najbolj inovativnih in največkrat na- grajenih hrvaških splošnih knjižnic. Študiral je v Zadru in Baslu (Švica) in leta 1975 diplomiral iz nemškega jezika in književnosti ter pedagogike. V obdobju 1973–1984 je delal v Švici kot pedagoški svetovalec za resocializacijo mladine. Po vrnitvi domov je do leta 1990 delal kot peda- gog v Osnovni šoli Pakoštane. Strokovni izpit za bibliotekarja je opravil leta 1993, naziv višjega knjižničarja je prejel leta 2001, bibliotekarski svetnik pa je postal leta 2006. Na zagrebški univerzi je magistriral iz informacijskih znanosti in bibliotekarstva. Bil je med pobudniki študija informa- cijskih znanosti in bibliotekarstva na Univerzi v Zadru, ki se je začel leta 2003 in kjer v nazivu višjega predavatelja predava predmet Organizacija in upravljanje informacijskih ustanov. Je član številnih strokovnih teles in društev. Prejel je Kukuljevićevo listino (2002), ki je najvišje hrvaško knjižničarsko priznanje. Predsednik države ga je odlikoval z redom Danice Hrvatske s sliko Marka Marulića za posebne zasluge v kulturi. Redno sodeluje tudi na naših konferencah COBISS.