OZ 2008/3

M 117 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Ves čas sem vneto lobiral in iskal rešitev za prostore Mestne knjižnice. Uspelo nam je, da smo bili prva kultur- na ustanova na Hrvaškem, ki je pridobila vojaške prostore za svoj namen, kar so potem izkoristile še druge knjiž- nice v državi. V okviru akcije za izgradnjo in adaptacijo knjižnice sem zastavil dobro utemeljen program zbiranja sredstev pri prijateljih mesta Zadar, npr. s kar nekaj avkci- jami slik, starih vin, z zbiranjem prostovoljnih prispevkov ipd. Tudi sam sem skupaj z našimi zaposlenimi prispeval sredstva, kar je na koncu predstavljalo kar dobrih 20 od- stotkov cene izgradnje in opremljanja knjižnice. Poleg osrednje knjižnice smo v tem času odprli kar nekaj knjiž- ničnih podružnic ter uvedli bibliobusno službo za podro- čje Zadrske županije. Ta trenutek teče izdelava projektov za razširitev knjižnice še v sosednjo zgradbo. OZ: Mestna knjižnica Zadar se pri svojem delu zelo po- sveča “matični službi”. Kakšne so osnovne smernice na tem področju, še posebej v odnosu do mnogoštevilnih šolskih knjižnic? PEHAR : Mestna knjižnica Zadar je po Odloku Minis- trstva za kulturo od leta 1995 matična knjižnica za vse splošne in šolske knjižnice v Zadrski županiji. Od takrat smo v sodelovanju z župani posameznih mest in občin odprli precej knjižnic in jih vključili v knjižnično mrežo. Redno izvajamo izobraževanje za zaposlene, za revne in v vojni porušene predele pa smo uspeli pridobiti sredstva iz EU za bibliobus, ki redno obiskuje kraje, tudi po 110 km oddaljene od Zadra. V pripravi je odprtje še nekaj knjižnic, tako v zaledju kot na zadrskih otokih. V mrežo skupnega kataloga Zadrske županije so vključene tudi šolske knjižnice. Zaposleni iz Matične službe redno orga- nizirajo delavnice in strokovna predavanja uglednih tujih in domačih predavateljev za vse zaposlene v splošnih in šolskih knjižnicah. Pri tem je treba navesti, da imajo v Zadrski županiji praktično vsi zaposleni v šolskih knjiž- nicah za seboj študij knjižničarstva ali so pridobili celo naziv magister v okviru dopolnilnega izrednega študija knjižničarstva na Oddelku za knjižničarstvo Univerze v Zadru in to seveda močno izboljšuje kakovost in ugled naše stroke. OZ: Ob Mestni knjižnici Zadar obstaja še Znanstvena knjižnica, ki prerašča v Univerzitetno knjižnico in se bo kmalu preselila v novo zgradbo. Kako ste si razdelili delo in kako sodelujete? PEHAR : Res potekajo še zadnji dogovori med upravo zadrske univerze in mestno upravo Zadra, da bosta Znan- stvena knjižnica in Nadškofijska knjižnica končno dobili domicil v bodoči zgradbi Univerzitetne knjižnice, saj imata isto vrsto uporabnikov. Pri tem pričakujemo, da bo zbirka “Paravia” sicer ostala v lastništvu mesta, da pa bo vseeno našla prostor v bodoči Univerzitetni knjižnici. Vsi ti premiki naj bi postali vidni v prihodnjem letu, ko bom lahko s svojimi sodelavci zastavil tudi novi načrt in pro- gram močne mestne knjižnice in se z vodstvom bodoče Univerzitetne knjižnice dogovoril o konkretni delitvi nalog. OZ: Zadrsko in ljubljansko knjižničarstvo sta povezani še od časov Ilirskih provinc, kamor spada tudi vaša “Druž- ba od štenja”; praznovali ste že 200-letnico vaše knjižni- ce. So te korenine pomembne? PEHAR : Lani smo praznovali 200-letnico “Družbe od štenja”, kar je pomemben mejnik za hrvaško čitalniško zgodovino. Društvo je bilo ustanovljeno po zgledu podo- bnih društev za širjenje knjig in branja, ki so se najprej pojavila v Angliji, Franciji in drugih razvitih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Zadra in Ljubljane pa ne po- vezuje le daljna zgodovina, ampak tudi sedanjost. Pred nekaj leti smo podpisali dogovor o partnerskem sodelo- vanju s Knjižnico Otona Župančiča. Sodelujemo pa tudi z mnogimi drugimi knjižnicami iz Slovenije in malo je večjih slovenskih knjižnic, iz katerih še ne bi imeli gostov pri nas v Zadru. Tudi sicer je naše sodelovanje odlično na vseh področjih. OZ: Po čem je vaša knjižnica posebna in drugačna od povprečnih knjižnic? Kako se vam je uspelo uveljaviti v vašem okolju in kako vas najpogosteje označujejo v stro- kovnih krogih in medijih? PEHAR : Ko sem nastopil delo v knjižnici, sem si kot osebno poslanstvo izbral moto “Bodi realen, vendar po- skušaj nemogoče”. Ta moto ves čas označuje moj odnos do dela, do sodelavcev, uporabnikov, javnosti itd. Moj tvegano pogumni stil me je pogosto pripeljal tudi v nepri- jetne situacije v odnosih z oblastmi. V mojih osemnajstih letih ravnateljevanja so me tudi že odpustili in mi grozili. Vendar sem si skupaj s svojo knjižnico le še utrdil ugled in zaupanje, Zadrčani pa so postajali vse bolj ponosni na svojo knjižnico. Moj cilj je, da se vsaj enkrat dnevno v javnosti omeni naša knjižnica. Letno se nabere tisoče časopisnih člankov ter televizijskih in radijskih oddaj o knjižnici. Naša sporočila in stiki se v različnih oblikah umeščajo v zavest naših uporabnikov in prijateljev, k čemur sodijo tudi naša znana letna poročila, ki jih razpo- šljemo na več tisoč naslovov doma in v tujini. Želel sem organizirati knjižnico, ki bo ob tradicionalni knjižnični službi tudi tovarna doživetij in idej, “šola urbane kulture”, prostor srečevanja. Zato tudi ni presenetljivo, da smo med redkimi knjižnicami v Evropi, ki letno pripravijo preko 400 različnih dogodkov. Z marketinško usmeritvijo in z uporabo najsodobnejših metod menedžmenta je Mestna knjižnica Zadar dosegla v regiji prepoznavno organizacij- sko identiteto; ima prepoznavno organizacijsko kulturo, organizacijsko komunikacijo, organizacijski dizajn in