OZ 2008/3

118 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 organizacijski imidž. Zato je tudi predstavljena v univer- zitetnem učbeniku za marketing kot primer dobre prakse. O tem pričajo tudi številne nagrade doma in po svetu. Na podlagi navedenega je Mestna knjižnica Zadar v stro- kovnih krogih in medijih res deležna različnih prestižnih oznak: vzorčna knjižnica, kulturni dogodek desetletja, primer dobre prakse, model splošnega knjižničarstva, knjižnica mediteranskega tipa, delavnica demokracije itd. OZ: Vašo knjižnico imenujete “srečevalnica” (“druži- onica”) in za tem imenom obstaja premišljen koncept. Nedavno vas je obiskala Claudia Lux, predsednica Ifle, ki je v poročilu zapisala, da gre v vašem primeru za “knjiž- nico, ki je izjemno aktivna in odlično povezana z ljudmi v Zadru”. IFLA spremlja vaše korake in zadnja leta ste pre- jemniki njenih nagrad in prvih mest za poster, bibliobus in marketing. Kaj pravijo v mestu, županiji in v Zagrebu o tolikih pohvalah? PEHAR : S preselitvijo v nove prostore leta 1999 in po dokončanem projektu informatizacije Mestne knjižnice Zadar smo začeli projekt “Knjižnice kot središča skup- nosti”. Projekt financiramo iz mrežnega knjižničnega programa fundacije Odprta družba ter iz lokalnih sredstev po načelu “združenih fondov” (angl. joint-funding ). Tako teoretični kot praktični pristop in realizacija so prejeli pohvalo direktorjev knjižnic Queens Borrough Library iz New Yorka, Helsinške knjižnice in drugih. Glede pohval projektu v lokalnem okolju pa naj navedem le besede urednika Hrvatskega lista iz leta 2004: “Iz mestne knjiž- nice, ki je v drugih okoljih in situacijah prostor za relativ- no ozek krog ljudi, je Pehar ustvaril živo bitje, v katerem nenehno pulzira življenje vseh generacij Zadrčanov, od najmlajših do najstarejših, v različnih oblikah intelektual- nega udejstvovanja, s čimer je iz knjižnice naredil enega od najprijetnejših prostorov te vrste v celi Hrvaški.” Seveda smo ponosni in ganjeni zaradi pohval gospe Cla- udie Lux in drugih strokovnjakov z našega strokovnega področja, kot tudi velikega števila veleposlanikov, ki se ob obisku Zadra vedno oglasijo tudi pri nas. Zato ni tako čuden naslov članka v tedniku Nacional: “Knjižnica na čelu mesta”. Tako uporabniki kot zadrski meščani so po- nosni na svojo knjižnico, nas pa to spodbuja k razvijanju novih storitev, pri katerih si želimo tudi novih uspehov. OZ: Vaša knjižnica je pobudnica številnih skupnih akcij v okviru ZNAK-a (Zajednice narodnih knjižnica Republike Hrvatske). Ob tem ste vzpostavili celo mrežo sodelovanja s knjižnicami zunaj Hrvaške. So ti veliki dodatni napori poplačani? PEHAR : Res smo pobudniki ZNAK-a in ustanovljen je bil v naši knjižnici. Žal skupnost še ni zaživela v polni meri zaradi različnih struj in stališč predstavnikov nekate- rih knjižnic v naši stroki in je omejena le na nekaj aktiv- nosti skozi leto ter na njen dan – 23. september. Mestna knjižnica Zadar sodeluje z mnogimi knjižnicami in kolegi v Evropi in Ameriki. Sam sem opravil veliko število štu- dijskih potovanj, se udeležil konferenc, seminarjev, de- lavnic, predavanj in prezentacij in s seboj popeljal števil- ne kolege. Vzpostavili smo partnerske vezi s knjižnicami v ZDA, Nemčiji, Švici, Avstriji, Angliji, Litvi, Latviji, na Kosovu, v Makedoniji, BiH, Sloveniji in drugod. Vprašanje, če so dodatni napori poplačani, je podobno vprašanju, ali se izplačajo znanje in storitve z dodano vrednostjo v knjižnicah? Za večino pomembnih stvari v življenju – če nanje gledamo površno – se dodatni napori ne izplačajo; a za večino ljudi, ki imajo radi svoje delo in svoj poklic opravljajo kot poklicanost, jim njihovega zadovoljstva ne more nihče vzeti. OZ: Kakšen status in ugled imajo knjižničarji v vašem mestu in na Hrvaškem? PEHAR : Menim, da je pri slehernem poklicu in tudi pri knjižničarstvu bistveno, do katere mere se strokovnjaki nekega področja indentificirajo s svojim poklicem, svojo stroko in svojo institucijo. Na Hrvaškem se zaposleni v nekaterih knjižnicah še vedno sramujejo naziva diplomi- rani knjižničar in ga nadomeščajo z nazivom profesor, nekoč zapisan pred, sedaj za priimkom. V Mestni knjižni- ci Zadar je identifikacija jasna in vsi kolegi se s ponosom predstavljajo in naslavljajo kot “diplomirani knjižničarji”. Če so knjižničarji s svojo dejavnostjo pogosto prisotni v medijih in sploh v javnosti, to zelo pripomore k porastu ugleda in naša praksa to dobro kaže. Zase lahko rečem, da sem deležen zaupanja in ugleda v mestu in širše, kar je potrdila tudi anketa Hrvatskega lista leta 2004, v kateri sem med stotimi “pozitivci” zav- zel osmo mesto, celo pred tedanjo predsednico Zadra in predsednikom mestnega sveta. Bil sem tudi kandidat av- strijskega veleposlaništva za častnega konzula Republike Avstrije, s čimer pa se tedanja naša politika ni strinjala, ker nisem bil član stranke, zato sem se lahko le zahvalil za izkazano zaupanje. Torej, ugled si je treba prigarati in ni vnaprej podarjen nobenemu poklicu. OZ: Lahko konkretizirate enega od najzgovornejših ele- mentov poslovanja knjižnice, kakršna je nabava knjižnič- nega gradiva za preteklo leto? PEHAR : Lahko rečem, da smo zadovoljni z višino sred- stev, ki jih dobimo za nabavo. Za ta namen dobimo naj- več od Ministrstva za kulturo, potem od našega ustanovi- telja – mesta Zadar, pomemben pa je tudi naš lastni delež, ki se letno giblje med 25 in 30 odstotki skupnega prora-