OZ 2008/3

M T 119 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 čuna knjižnice. Za primer: lani smo kupili okoli 23.000 medijskih enot, s čimer v pretežni meri zadovoljujemo potrebe uporabnikov. OZ: Kako poteka katalogizacija tega gradiva za lokalni in nacionalni katalog? PEHAR : Mestna knjižnica je v sistemu knjižnične pro- gramske opreme CROLIST, ki je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja določen kot nacionalni knjižnični si- stem. Večina knjižnic na Hrvaškem je skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico (NSK) gradilo skupni katalog. Žal je NSK pred tremi leti prešla na novi knjižnični pro- gram Voyager in se spremenila v otok na kopnem, ki je ločen od drugih knjižnic na Hrvaškem. Čeprav je NSK pa zakonu o knjižnicah kot matična služba dolžna skrbeti za vse druge knjižnice, ugotavljamo, da glede knjižnične programske opreme ne razmišlja dovolj niti o svoji niti o naši skupni prihodnosti. Medtem so knjižnice, “odklopljene” od NSK, ustano- vile konzorcij CROLIST in se skušajo same znajti, kot vedo in znajo, pri čemer upoštevajo tudi skupni katalog na strežniku članic konzorcija CROLIST, obenem pa še skupni katalog na ravni županije. V Zadrski županiji so v županijski katalog vključene vse splošne in šolske knjižnice. Žal lahko o skupnem nacionalnem katalogu kot tudi o nacionalni bibliografiji le sanjamo, saj se še vedno ena in ista enota knjižničnega gradiva katalogizira na več mestih. OZ: Jesen se začne z dnevom knjižnice, kar je za mesto zmeraj zanimiv dogodek. Kaj se je dogajalo letos in kako se pripravljate na 60-letnico knjižnice, ki bo leta 2009? PEHAR : Dan knjižnice 4. oktober je spomin na dan leta 1991, ko je bila zgradba knjižnice zadeta s sedmimi iz- strelki in močno poškodovana. Od leta 1994 ga praznu- jemo s celo vrsto aktivnosti. Letos je naš gost dramski umetnik Ilija Zovko, vedno je z nami “boter” knjižnice maestro Ljubo Stipišić Dalmata, nastopa otroška klapa Kolibrići, klapa naše knjižnice, tečejo pa še programi za mlade “Svaštarnica”. Vedno nagradimo naše najboljše bralce, mlade in stare, kot tudi družine. Ob Dnevu knjiž- nice se lokalni radio in TV javljajo neposredno z naših prireditev. Tudi v podružničnih knjižnicah potekajo raz- lične delavnice in slovesne prireditve. Za leto 2009 pripravljamo izid monografije o šestdesetih letih življenja Mestne knjižnice Zadar, nadalje veliko de- setdnevno manifestacijo popularizacije branja z naslovom “Zadar bere”, obsežno anketno raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov s storitvami Mestne knjižnice Zadar, digita- lizirali bomo umetniški opus Ljuba Stipišića Dalmate in še vrsto drugih programov. Upamo, da se bomo ob koncu leta 2009 vselili tudi v dodatne nove prostore v sosednji zgradbi. OZ: Ima tako angažiran ravnatelj tudi čas še za kakšen hobi? Žal po vseh obveznostih na delovnem mestu in po ob- veznostih do študentov – predavanjih, izpitih, pregledih seminarskih nalog, diplomskih nalog itd. ostane le zelo malo prostega časa. Zadnjih 18 let, kar sem ravnatelj, ne vem za letni dopust. Ker pa imam številčno družino in prijatelje, ki me podpirajo in mi stojijo ob strani v dobrem in slabem, je mogoče vse to nekako zdržati. Naj samo omenim, da v naši veliki hiši z nama s soprogo živijo še tri družine najinih otrok s štirimi vnuki. Lahko si pred- stavljate, da je zmeraj zelo živo in da je v resnici najlepše, ko se družimo z vnučki. Včasih pa mi le uspe mlade iz- zvati na dvoboj v namiznem tenisu, ki sem ga nekoč ak- tivno igral, tako da le nisem čisto zarjavel. OZ: Kaj bi sporočili kolegom, še posebej mladim, glede ključa uspešnosti v poklicu? PEHAR : Prvi pogoj vsakega uspeha je, da si entuziast, zaljubljen v tisto, kar delaš. Treba se je identificirati z ustanovo, negovati strast do poklica, da ga občutiš kot po- klicanost in ne kot zaposlitev. Imeti je treba jasno vizijo in strategijo pri delu, biti vedno korak pred drugimi, biti prepričljiv, pridobiti zaupanje okolja, imeti dobre odnose z mediji in javnostjo. Treba je poslušati čim več sveto- valcev, izkoriščati marketing in inovacije, biti spoštljiv do znanja, stroke in novih tehnologij. Še veliko bi bilo treba dodati k prej naštetemu, a če si pri vsem tem izrazil vsaj del samega sebe, boš izžareval srečo in zadovoljstvo ter to spontano prenašal na svojo okolico, posebej na svoj kolektiv. S tem se ustvarja si- nergija spodbud, motivacije in optimizma. In še ena zelo pomembna izkušnja: če ste na vodilnem položaju, ne poskušajte spreminjati ljudi in njihovih slabosti, ampak raje odkrijte in angažirajte njihove dobre strani. Prav to je najpogosteje ključ uspeha. (Razgovor je vodil Franci Pivec.)