OZ 2008/3

M 121 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 pobude je spodbuditi razvoj in uporabo bolj učinkovitih procesov izmenjave statističnih podatkov in metapodat- kov med mednarodnimi organizacijami in njihovimi čla- nicami. V okviru pobude SDMX se oblikujejo standardi in navodila za zagotavljanje interoperabilnosti rešitev na področju mednarodnega statističnega poročanja (http:// ec.europa.eu/idabc/ ). Glavno temo je nadaljeval Luka Debeljak (Microsoft, d. o. o.) s prispevkom Združljivost in spodbujanje inova- cij . Da bi razumeli, kako lahko podjetja uresničujejo zahte- ve tehnološke združljivosti v praksi, je avtor predstavil pristop podjetja Microsoft. To podjetje sodeluje s števil- nimi partnerji in organizacijami in ima velike potrebe po zagotavljanju združljivosti na različnih področjih, od združljivosti aplikacij in komunikacijskih protokolov do združljivosti dokumentov in standardov. Podjetja v sodobnem poslovnem svetu preprosto ne more- jo več samostojno razvijati in izkoriščati vseh rezultatov raziskav in razvoja. Zaradi tega se morajo čedalje bolj opirati na zunanje vire, s katerimi lahko sodelujejo samo v okviru odprte inovacije, ki jo omogoča združljivost: • razvoj združljive programske opreme, • sodelovanje z industrijskimi partnerji in vladami, • omogočanje dostopa do tehnologije, • razvoj in implementacija panožnih standardov. Predavanja je nadaljeval mag. Roman Tomažič (IPMIT, d. o. o.) s prispevkom Nacionalni interopeartibilnostni okvir . Nacionalni interoperabilnostni okvir – NIO predstavlja množico pravil, standardov, priporočil in dobro prakso za izgradnjo in obvladovanje elektronskih storitev javne uprave. Iz praktičnih izkušenj je vzpostavitev NIO kompleksna naloga, ki v prvi fazi zahteva usklajeno sodelovanje šte- vilnih organizacij in nosilcev znanja za popis obstoječega stanja, v drugi fazi zahteva strokovnjake za določena področja NIO, da se lahko določijo skupni standardi, priporočila in dobre prakse, in v tretji fazi, ki je praktično tudi najpomembnejša, zahteva usklajeno delovanje vseh skrbnikov NIO. Elementi NIO bodo omogočili enotno pridobivanje poda- tkov iz uradnih evidenc, povezovanje informacijskih si- stemov in posledično učinkovitejše povezovanje državnih organov za zadovoljitev potreb uporabnikov. Upoštevanje enotnih pravil NIO s strani državnih organov in drugih institucij bo omogočilo boljše in enotne elektronske sto- ritve za prebivalce in podjetja, predvsem pa bo možno elektronske storitve povezati in z njimi v celoti podpreti neki življenjski ali poslovni dogodek. Uroš Nova in Andrej Šoštarič (Hermes Softlab, d. d.) sta s prispevkom Uporaba skupnega podatkovnega mo- dela pri integraciji poslovnih aplikacij ta vsebinski sklop zaključila. Ker je oblikovanje skupnega podatkovnega modela za posamezno poslovno področje dolgotrajna aktivnost, je smiselno razmisliti o izbiri globalnega podatkovnega modela kot osnovi za oblikovanje lastnega skupnega podatkovnega modela. Prednosti globalnega podatkov- nega modela sta tudi lažje povezovanje med poslovnimi partnerji ter večja izbira in lažja integracija standardnih poslovnih aplikacij, ki podpirajo določeno poslovno do- meno in uporabljajo globalni podatkovni model. Z vidika proizvajalca programske opreme in sistemskega integratorja uporaba globalnega skupnega podatkovnega modela zelo olajša delo pri realizaciji projektov. Po mnenju avtorjev bo interoperabilnost poslovnih apli- kacij in rešitev na področju podatkovnih modelov eno izmed ključnih področij, na katerem bodo lahko lastniki poslovnih informacijskih sistemov dosegli časovno in stroškovno optimizacijo projektov. DRUGI DAN Vabljeno predavanje Izdelava aplikacije za vodenje po- slovnih procesov na primeru JANNE – obvladovanje jav- nih naročil je imel Marko Štrukelj . Prikazal je praktične pristope k izdelavi aplikacije za vodenje poslovnih procesov z uporabo Microsoftove knjižnice Windows Workflow Fundation. Predstavil je diagramsko tehniko, pri kateri sodelujeta analitik in pro- gramer ter dokumentni sistem, integriran v proces, kjer se odlagajo generirani dokumenti. Predstavljen sistem naj bi omogočal hiter razvoj, naročniku pa omogočal enostaven nadzor nad procesom, obenem pa naj bi se zmanjšalo tudi število napak in zamud. Vabljeno predavanje Interoperabilnost prostorskih podat- kov je predstavil Uroš Mladenović (iz Geodetske uprave RS). Predstavil je pomen interoperabilnosti na področju geo- matike in prostorskih podatkov. Tako si Geodetska uprava kot eden največjih ponudnikov geodetskih podatkov pri- zadeva za uvedbo načel urejenega in standardiziranega dostopa do prostorskih podatkov. V ta namen razvija